Ēriks Ešenvalds

Osebni spomin

Leta 2007 je Gabriel Jackson predlagal, naj se posveti glasbi latvijskega skladatelja Ērika Ešenvaldsa. Kmalu zatem, med obiskom v Rigi, kjer je dirigiral Zboru Latvijskega radia, ga je pri glasbeni založbi Musica Baltica znova omenil Uģis Prauliņš. V Britanijo se je vrnil kup partitur in posnetkov.

Radijski posnetek dela Passion and Resurrection, ki ga je tiho poslušal doma, je razkril izjemen sklepni trenutek: hipnotična ponavljanja besede „Mariam“ v zboru pod sopranom, ki se dviga v „Rabboni“, ko Marija Magdalena v postavi, ki jo je imela za vrtnarja, prepozna vstalega Kristusa. Nežnost in ljubezen v tem glasbenem dialogu sta takoj vzbudili željo, da bi glasbo bolje spoznal in preučil partituro.

Koncerti in posnetki

Aprila 2010 je Stephen Layton z ansamblom Polyphony izvedel Passion and Resurrection v Cambridgeu in Norwichu. Leta 2011 je sledil posnetek za Hyperion z ansamblom Polyphony, orkestrom Britten Sinfonia in sopranistko Carolyn Sampson.

Od leta 2011 do 2013 je bil Ešenvalds Fellow Commoner in the Creative Arts na kolidžu Trinity College v Cambridgeu. V tem času je za umestitev sira Gregoryja Winterja za mastra kolidža napisal Trinity Te Deum in pri tem tesno sodeloval z zborom in orglarskimi štipendisti, da bi raziskal posebnosti kapele in njenih orgel.

Njegov Psalm 67 je Polyphony krstno izvedel v Concertgebouwu v Amsterdamu novembra 2012, kmalu zatem pa ga je izvedel še The Choir of Trinity College Cambridge. Avgusta 2013 je Layton delo dirigiral z Latvijskim državnim zborom v Rigi in se tako vrnil v mesto, kjer je šest let prej prvič spoznal Ešenvaldsove partiture.

Ešenvaldsova odzivnost na posamezne izvajalce je bila osrednja tudi pri delu City Songs, ki sta ga Layton in City of London Sinfonia naročila za festival Voices Now 2013. Po obiskih sodelujočih skupin je v delu, krstno izvedenem v londonskem Roundhousu, združil otroke, beatboxerje, zaposlene iz londonskega Cityja in pevce skupnostnih zborov.

Drugi album za Hyperion, Northern Lights, je bil posnet januarja 2014 z zborom Trinity College v kolidževi kapeli in katedrali v Elyju, izšel pa je naslednje leto. Ešenvalds je bil navzoč pri snemanju, kjer so glasbene zamisli nenehno preizkušali in preoblikovali. „Nikoli ni samo enega načina,“ se je spominjal Layton.

Glasba

Ešenvaldsove lastne pevske izkušnje se kažejo v njegovem pisanju za zbor. Vsaka vokalna linija ima svojo melodično obliko in glasba naravno leži v glasu. Sopranistki, ki v O salutaris hostia lebdita nad zborom, ali naraščajoča napetost v Psalm 67 ob besedah „God shall give us his blessing“ so med trenutki, h katerim se je Layton vračal v izvedbah z zelo različnimi zbori.

Galerija