Esenvalds: Passion and Resurrection & Other Choral Works

Hyperion je spet uspel s to osupljivo ploščo večinoma sakralnih zborovskih del latvijskega skladatelja mlajše generacije Eriksa Esenvaldsa, ki jih popolno izvajata vedno dobrodošli Polyphony Stephena Laytona in Carolyn Sampson, ena naših najboljših sopranistk - ob podpori godal Britten Sinfonia. Layton se, kot mnogi njegovi kolegi najvišjega razreda, ne more upreti izjemni poplavi nove glasbe današnjih baltskih zborovskih skladateljev in je za to izdajo izbral enega najzanimivejših in najprivlačnejših med njimi. Esenvaldsova glasba se je pojavila na nekaj zbirkah (ki jih nisem slišal), a to je očitno prva mednarodno dostopna izdaja, posvečena izključno njegovim delom.

Esenvalds (r. 1977) se je uveljavil kot zelo obetaven nov glas v svoji rodni Latviji in komponira v različnih žanrih (vključno z opero). A v skladu z neverjetno živahno in vseprežemajočo latvijsko zborovsko tradicijo (ostaja aktiven zborovski pevec) ga je muza vedno dlje vodila v zborovski medij. Študiral je pri širokem krogu vplivnih skladateljev in njegov pristop je zelo prožen, kar ga dela odprtega za številne vplive in „izme“, ki jih po potrebi izkoristi za svoje glasbene načrte. Slišali boste odseve vsega, od starodavnega korala in organuma do najsodobnejših avantgardnih tehnik. Njegove harmonske zasnove so zato neverjetno raznolike in uporabljajo vse od najčistejših diatoničnih intervalov do zapletenih disonanc. Težko je določiti specifičen slog ali zlahka razpoznaven osebni glas. A kakor koli že to počne, končni rezultat je glasba bogatega čustva, obsedajoče nežnosti, osupljive moči in presenetljive lepote.

Ena lastnost pa jo je lahko ugotoviti: neizmerna globina njegove verske vere. Esenvalds je bil dve leti semeniščnik, preden se je očitno odločil, da lahko svojo duhovnost bolje deli prek glasbe. V odličnem spremnem besedilu je opisan kot zelo pragmatičen skladatelj, ne le zaradi prilagajanja številnim vplivom, temveč tudi pri oblikovanju svojih stvaritev glede na priložnosti ter sposobnosti in prednostne naloge glasbenikov, ki so mu na voljo. Pogosto uglasbuje angleška besedila, da bi dosegel čim širše mednarodno občinstvo.

Daleč najobsežnejše in najbolj vtisljivo delo tu (skoraj 28 minut) je Passion and Resurrection s podporo godal, zelo drugačna obravnava velikonočne zgodbe. Ni evangelista ali drugega vsevednega pripovedovalca; zgodbo pripovedujejo elementi razpoložljive zasedbe: polni zbor, podansambli ali solisti - večinoma brez določene osebe ali vloge. Besedila - angleška in latinska - so naključna zbirka svetopisemskih odlomkov, klasičnih krščanskih besedil (kot Stabat Mater) in odlomkov iz bizantinske liturgije. Besedila ne sledijo nujno natančnemu kronološkemu zaporedju dogodkov velikega tedna; na primer Jezusovih sedem zadnjih izrekov s križa je razpršenih po vsem delu, razen v uvodnem delu.

Ko že govorimo o delih, ima delo štiri, pri čemer prvi deluje kot nekakšno uvodno premišljevanje. Nato vsak del obravnava niz pasijonskih epizod z vmesnimi komentarji. Drugi del obravnava dogodke velikega četrtka, tretji veliki petek, četrti vstajenje. Nekatere manjše epizode (kot Petrovo zatajitev Kristusa) in številne podrobnosti svetopisemske pripovedi so izpuščene. Nekateri dogodki so nakazani, ne pa izrecno povedani. Vstajenje je obravnavano na najpreprostejši možni način, s kratkimi odlomki iz Janezovega evangelija, ki pripovedujejo o Jezusovem prikazanju Mariji Magdaleni. Pravzaprav se delo konča z neverjetnim trenutkom duhovne topline in zanesenosti, ko Jezus (ki ga uteleša zbor) preprosto ponavlja „Mariam“, solistična sopranistka pa šepeta „Rabboni“ (učitelj): celotna zgodba o vstajenju je tako strnjena v samo dve ljubeči besedi. To je eden najnežnejših, a obenem najpretresljivejših trenutkov duhovnega čustva, kar sem jih srečal v kateri koli sakralni glasbi.

Tu je tudi pet krajših skladb a cappella, vse raznolikega glasbenega značaja in vtisljivega učinka. Med njimi je več posvetnih skladb - čeprav se mi zdi, da imajo vse duhovno razsežnost. Izvedbe so odlične. Carolyn Sampson je kot običajno osupljiva: celo njeni skrajno visoki odseki (kot v uvodnem delu Passion and Resurrection) zvenijo neprisiljeno in ljubko. Zvočna kakovost Hyperiona je brezhibna. Ljubitelje zborovske glasbe, ki iščejo najboljše današnje skladatelje, odločno spodbujamo, naj spoznajo Esenvaldsa.

Reviewed by the American Record Guide