
Encore USA, 2006Kritika CD
Whitacre: Cloudburst
Življenje, preživeto ob poslušanju zborovske glasbe, me ni pripravilo na tako bujne harmonije - glasove a cappella, popolnoma uglašene in zlite. To je bilo moje prvo srečanje s Polyphony, morda najboljšim majhnim (okoli 25 članov) profesionalnim zborom na svetu. Polyphony prihaja iz Velike Britanije, kjer je zborovsko petje nacionalni fetiš. Od ustanovitve leta 1986 pod vodstvom dirigenta Stephena Laytona so zbrali impresiven katalog pri založbi Hyperion, ki vključuje tudi visoko hvaljen, za grammyja nominiran posnetek Lux Aeterna Mortena Lauridsena. A za čisti Polyphony je zgoščenka Cloudburst skupine, ki jo v celoti sestavljajo dela čudežnega skladatelja Erica Whitacra, osupljiv posnetek, doslej njihova najboljša predstavitev. Običajne štiriglasne harmonije so le izhodišče za Whitacrovo kompleksno harmonsko pisavo. Njegov skladateljski slog pogosto uporablja disonanco zaradi njene čiste lepote, saj sekunde, undecime in tredecime služijo kot prehodni toni ali se zgoščajo v tesnih, a popolnoma artikuliranih skupkih tonov, vedno v službi lepega vokalnega zvoka. Whitacrova besedila vključujejo uglasbitve pesmi e.e. cummingsa, Octavia Paza in drugih. A zvezda tega čudovitega posnetka je Polyphony. Priporočamo slušalke.