The Times, 1996Kritika koncerta
Various: A Capella Christmas Concert
Vzemite nekaj ducatov izbranih božičnih pesmi 20. stoletja, jih domiselno združite, dodajte ščepec koralnega petja (plainchant) in imate zmagovalni recept. Tega sta Stephen Layton in njegov zbor Polyphony storila za nedavni posnetek, spored pa sta prejšnji teden prinesla v cerkev St John’s Smith Square.
Le malo vključenih skladb bi lahko šteli za predvidljive uspešnice. Pravzaprav je bila vsaka na svoj način očarljiv primerek žanra. Prisotni sta bili dve priljubljeni skladbi Herberta Howellsa – A Spotless Rose in Here is the Little Door – očarljivi v svoji preprostosti, za obilen kontrast pa so skrbeli primeri Richarda Rodneyja Bennetta (kot Susanni z blagimi ritmičnimi premiki) in Benedicamus Domino Petra Warlocka z ekstatičnimi akordnimi izbruhi.
Zelo dovršeni pevci zbora Polyphony so se izkazali za idealne interprete obeh vrst: dobro zlit, skrbno uravnotežen ton je v meditativnih točkah ustvaril nekaj izvrstnih učinkov, brezhibna intonacija pa je zagotovila trden temelj za radostne sezonske vzklike drugih.
Niti koralnega petja so bile brez šiva vtkane v teksturo. Tisto za O Magnum Mysterium (naslov sporeda) je vodilo neposredno v Warlockovo uglasbitev besedila Brice Blunta Bethlehem Down v molu z modalnimi pregibi. Nikjer ni bilo nadzor ansambla nad dinamičnim senčenjem in bogato izraznim tekočim fraziranjem slišati v boljši luči.
Peter Wishart in William Walton sta bila vsak zastopana z enim primerom. Pet božičnih pesmi Kennetha Leightona pa se je zaključilo z ganljivo postavljenima ob bok žalostjo in jezo v Lully, Lulla.
Duhovito zasnovan dodatek basista zbora Roberta Ricea je znan refren Vaughana Williamsa „ding-dong bell“ prevzel kot spremljavo za še bolj znano Sleigh Ride, podano v melodičnem baritonu zborovodje Stephena Laytona.
Barry Millington