Various: American Polyphony

* 5 zvezdic

Nekateri Aucklandčani so imeli užitek doživeti umetnost Stephena Laytona v živo, ko je dirigiral Bachovo Mašo v h-molu (Mass in B minor) in Janezov pasijon (St John Passion) z Auckland Philharmonia Orchestra v 2012 in2014.

Tisti, ki poznajo številne zgoščenke, na katerih je Layton s svojim komornim zborom Polyphony, niso bili razočarani.

Proslava osemdesetega rojstnega dne Arva Pärta s strani zbora Polyphony je bila ena izmed izjemnih izdaj lanskega leta. V samo eni uri smo dobili skoraj pol stoletja glasbe estonskega skladatelja, vključno s krstno izvedbo, izmenično očarljivo in prevzemajočo, njegove nedavne Virgencite. Strogo, minimalno pakiranje plošče (stroga pisava na belem ozadju) ni dalo nobenega namiga o lepotah in strasteh znotraj.

Enako velja za zadnjo zbirko zbora z ameriško zborovsko glasbo 20. stoletja Samuela Barberja, Leonarda Bernsteina, Aarona Coplanda in Randalla Thompsona.

A ali si lahko predstavljamo štiri skladatelje, ki jim je bilo sporazumevanje, pogosto na najosebnejši in najčustvenejši ravni, pomembnejše?

Eseja Meuriga Bowena v knjižici je ostra in veliko pove o Samuelu Barberju ter razkriva človeka, ki je bil vokalno dobro povezan: njegova teta je bila kontraaltistka Louise Homer, njegov partner Gian Carlo Menotti Puccini svojega časa in sam Barber sposoben baritonist.

Živahne intenzivnosti Barberjevega Agnus Dei, predelanega iz njegovega Adagia za godala, so lepo uresničene; prav tako skladateljeve poznejše zborovske uglasbitve, vključno z izvrstno izklesanim odzivom na Let down the bars, O death Emily Dickinson.

Four Motets Aarona Coplanda so razmeroma zgodnja dela in zbor brez truda ujame skoraj bučno veselje skladbe Sing ye praises tour king.

Missa Brevis Leonarda Bernsteina je daleč od skladateljeve zelo teatralne Maše iz leta 1971.

Ta razmeroma skromna partitura, leta 1988 predelana iz zavržene priložnostne glasbe, še vedno dopušča pravi ogenj zvonjenja zvonov tolkalca Roberta Millettta v svojem Gloria in ganljive solo odlomke kontratenorista Christopherja Lowreyja.

Thompsonov slavospevni Alleluia odpira zbirko, uro pozneje pa Layton in njegovi glasbeniki popolnoma elegično odgovorijo skladateljevemu Fare Well in dajo veličasten glas poeziji Walterja de la Mareja.

Verdict: »Angleški komorni zbor v vrhunski formi v klasičnem ameriškem repertoarju.«

By William Dart