Tormis: Choral Music

Zborovska glasba a cappella Estonca Velja Tormisa (rojen 1930), prepojena z ljudskim izročilom, verjetno ne bo vžgala sveta; vendar ta obsežna izbira zbora Holst Singers nudi dosledno prijetno poslušanje in dokazuje, da je v tej bogato domiselni glasbi več kot le ezoterična prijetnost.

Tormis, doma še bolj slaven od svojega mednarodno bolj znanega rojaka Arva Pärta, je večino svojega življenjskega dela posvetil opredeljevanju in ohranjanju estonske nacionalne glasbene dediščine; paradoks pa je, da je bil večino svoje kariere sovjetski umetnik, ki je delal za režim, odločen "poruseviti" svoje satelite - med katere je od 1944 do 1991 sodila tudi Estonija. Tormis se je upokojil leta 2000, a (sodeč po fotografiji s Stephenom Laytonom v knjižici) je skladatelj pri tem projektu prispeval svoje znanje in avtoriteto.

Večina del na plošči sodi v eno od dveh kategorij: izvirne uglasbitve iz časa pred sredino 60. let, ljudsko navdahnjene narave (najzgodnejša je iz leta 1948), in poznejše priredbe pristnega ljudskega gradiva. Vse je dostopno in nagradi predano poslušanje. Zaznati je odtenke Vaughana Williamsa, Kodálya in drugih; predvsem pa je Tormisova glasba edinstveno predano slavljenje domovine.

Holst Singers ta večinoma neznani repertoar lotijo z izpiljenostjo, inteligenco in jasnostjo. Z brezhibno intonacijo, odličnim ansamblom in samozavestnimi solisti, ki stopijo naprej, so izvedbe občutljive, živahne in očarljive - čeprav jim morda manjka tisti zadnji delček karakterizacije, potreben, da bi presegli neizbrisno angleški kalup zbora (čeprav estonščina pevcev zveni popolnoma prepričljivo).

Vsak poslušalec bo brez dvoma imel svoje najljubše trenutke, a med najizrazitejšimi pesmimi so vzdušna "Singing aboard ship" (1983) - jokajoče ljubice, ki ostanejo na obali, ko njihove mlade fante naborijo za boj na morju; zelo sugestivna "Autumn landscapes" (1964) - podana z nežnostjo in subtilnostjo; in hipnotična "Estonian game songs" (1972) z obsedajočimi napevi in bogatimi harmonijami.

Holst Singers se izkažejo kot odlični zagovorniki Tormisa: njegovo glasbo obravnavajo s spoštovanjem, ki ga zasluži, in kažejo, da je tu marsikaj vredno raziskovanja. To izdajo lahko toplo priporočimo.

Graham Rogers