Tavener: The Veil of the Temple - World Première

To je magnum opus Johna Tavenerja. S sedmimi urami trajanja, od mraka do zore, je The Veil of the Temple eno najdaljših neprekinjenih zborovskih del, kar jih je bilo kdaj napisanih. Okoli 150 izvajalcev sodeluje v partituri, ki zahteva duduk, tibetanski rog, simantron in indijski harmonij, pa tudi solistko sopranistko, zbor in orgle, zalogo sveč in obilo kadila. Ker zajema raznolike religije od islama prek krščanstva do hinduizma, je to univerzalna hvalnica Bogu. Ni ne koncertno delo ne strogo liturgično, ima obliko molitve, ki napoveduje Kristusov prihod, navdihnile pa so ga pravoslavne cerkvene vigilije.

Čudovita 800 let stara Temple Church je ponudila idealno okolje za to monumentalno stvaritev. Njeno zlitje gotske veličastnosti z bogastvom Jeruzalema je dopolnjevalo Tavenerjevo lastno glasbeno združevanje Vzhoda in Zahoda. Stavba je bila uporabljena z veličastnimi prostorskimi, vizualnimi in akustičnimi učinki, zbori so bili zgoščeni okoli prezbiterija, pojoči pevci pa so v procesiji hodili gor in dol po ladjah.

Zunaj je sopranistka Patricia Rozario skladbo sprožila z besedami sufijskega mistika Džalaluddina Rumija. Delo je napredovalo skozi svojih osem raznolikih, a tematsko povezanih ciklov z neizogibnostjo in naraščajočo intenzivnostjo bizantinskega obreda. Zora se je ujela z melizmatičnim, ekstatičnim sedmim ciklom, sklepni del pa je prinesel premočan višek dopolnitve in prenove. Koralu podobna Upanishad Hymn, podprta s hindujskim petjem, je napolnila cerkev s kolosalno, skoraj otipljivo maso zvoka, v kateri je bil celoten obseg glasov do skrajnosti napet in ga je dopolnjevalo pet trobil in timpani.

Ob koncu so udeleženci v procesiji odšli iz Temple Church, še vedno pojoč, za njimi pa skladatelj, ki je občinstvo vodil, ko je lebdelo v dnevno svetlobo kot duhovi tamplarjev, priklicani v sklepnem ciklu. Primerno temu delo ni končalo običajno, temveč se je postopoma oddaljilo izven slišnosti in še dolgo zatem odmevalo v mislih. The Veil of the Temple je izvabil nadčloveške prispevke izvajalcev. Pevci so skozi celotno izvedbo ohranjali izjemno raven intenzivnosti. Dirigent Stephen Layton je bil tesno vpleten v triletni razvoj dela, sodelovanje, ki je prineslo neomajno intuitivno razumevanje glasbenih, arhitekturnih, duhovnih in logističnih posledic partiture.

John Tavener je ustvaril edinstveno pomembno zborovsko delo ogromne kumulativne moči: veličasten, transcendenten dosežek. Ko se je množica začela razhajati, so bili mnogi slišani, kako skladatelju zahvaljujejo za njegovo delo, dejanja spontane hvaležnosti, ki poganjajo iz Tavenerjevega lastnega obsežnega daru Božanstvu. 12 Anthems, ki jih bodo izbrali iz ciklov The Veil of the Temple, bi moralo nekoliko pomagati ujeti njegovo duhovno bistvo.

Druga celonočna izvedba bo v Temple Church, prenos na zaslone v vrtovih pa v petek.

Paul Conway