Tavener: The Veil of the Temple - World Première

Vredno je ostati budan

Temple Church je lepa stavba iz 13. stoletja: trdno zasnovana in odeta v pravno veličastnost odvetniške zbornice. Pravniki iz Inner in Middle Temple so zbrali skoraj pol milijona funtov za naročilo epa The Veil of the Temple pri Sir Johnu Tavenerju, enem naših najslavnejših, a glasbeno nejasnih skladateljev.

Dogodek je bil bolj bdenje kot koncert: začel naj bi se ob 22. uri in se končal 7? ur pozneje ob zori. Na srečo se od nas ni pričakovalo, da bomo ves ta čas ostali na sedežih. Sedel sem, ne vedoč, kaj naj pričakujem, in občutek priložnosti me je navdajal s spoštovanjem.

Delo se začne s prehodom modro pokrite ženske od vzhodnega do zahodnega konca cerkve. Čudovit sopranski glas Anglo-Indijke Patricie Rozario plava po cerkvi in gori osamljena sveča; vzhodni dukuk odgovori in prvi od osmih ciklov se je začel. Branje evangelija, še kadila, še ena sveča: drugi stavek.

Tako se nadaljuje, vsak cikel z istim osnovnim nizom dogodkov, a bogatejši, globlji, večji, napredovanje prižganih sveč pa je kot kakšna naprava srednjeveške horologije.

Delo, ki je ponekod grozeče, zlovešče, obupano, a hkrati polno miru, obljube in pokoja, je obredno in neizprosno, držano skupaj v izbrušeni napetosti. Z glasbo in besedili iz islamske, grške, tibetanske, ruske, hebrejske in hindujske tradicije je navdihujoč, ogromen, otipljiv zadetek.

Ko združeni zbori Temple Church in Holst Singers dosežejo osmi stavek, so nas tibetanski rogovi, tam-tami, zvonovi in orgle pripeljali do Marije, ki prepozna Kristusa in samo sebe kot Hindujko. To je doživetje z liturgičnim odmevom sakralnega oratorija in z močnim občutkom, da je Bog povsod, znotraj in zunaj. Stephen Layton iz Temple je dosegel nekaj izjemnega, ne nazadnje z domiselno predstavitvijo Tavenerjeve mistične partiture.

Ob prošnji, naj ob koncu ni aplavza, je zbor odkorakal ven in izginjal iz pogleda in sluha, a ne iz čutov. Ko sem mežikajoč stopil v londonsko zoro, sta me Sir John in Lady Tavener vprašala, kako mi je bilo všeč. Bilo mi je, a besede same se mi niso zdele sposobne prenesti, kako sem se počutil in kakšen učinek je imelo name.

Nigel Chappelle