ENGSLV

Stephen Layton MBE

The Independent, 2005Kritika koncerta

Spitalfields Christmas Festival

Ta koncert zimskega festivala Spitalfields je počastil uveljavljeno božično ustanovo: božični obred s pesmimi na sveti večer v King's College v Cambridgeu. Ta sezonski stebrni del vsako leto obogati nova božična pesem, ki jo skoraj vedno naroči pri britanskem skladatelju.

Če bi jih postavili v vrsto, bi komaj pokrile celotni slogovni razpon (nerealno je pričakovati božično pesem recimo od Briana Ferneyhougha). A kljub temu nudijo fascinanten primer, kako je mogoče opravilo zadovoljevanja tako odmevne priložnosti in pričakovanja uspeha drugod zatem uskladiti s celovitostjo sloga posameznega skladatelja.

Holst Singers pod vodstvom Stephena Laytona in z Jamesom Vivianom za orglami so izvedli 10 naročil iz King'sa, prepletenih s Sieben Magnificat-Antiphonen Arva Pärta. Nekaterim skladateljem uspe prava mera in brez videznega napora ustvarijo nekaj povsem svojega: "The Angels" Jonathana Harveyja nežno razširja anglikanski izraz na višjo raven kromatske gostote brez anahronizma.

Dva skladatelja se izziva lotita z ustvarjanjem nečesa očitneje dramatičnega in (vokalno ali strukturno) mejo prestopajočega. "Fayrfax Carol" Thomasa Adesa se začne preprosto in himnično, a kmalu uporabi solistične glasove in dečkovske (ali, kot tu, ženske) glasove na splošno, za čustveno osupljiv učinek. "Seinte Mari Moder Milde" Jamesa MacMillana iz svojega besedila v srednjeangleščini in latinščini iz 13. stoletja izčara prepričljivo miniaturno dramo.

Vsaj dve od teh božičnih pesmi sta že vstopili v repertoar zborov po vsej deželi. "The Three Kings" Jonathana Dovea, star komaj pet let, je izjemno učinkovit - čeprav je zaključek pesmi plehek, je refren melodija, ki se mi še vedno vrti v glavi. "Illuminare, Jerusalem" Judith Weir, zdaj častitljivih 20 let stara, je tipična za to skladateljico v najboljši luči: takoj ustvari in nato mojstrsko ohranja svoj lasten svet skrivnosti.

Čeprav je razmeroma enotnost Pärtovega dela zagotovila potrebno protiutež raznolikosti samega zaporedja božičnih pesmi, je bilo škoda, da ni bilo vključenih več najboljših. Primerno bi bilo, denimo, ponuditi pesem Diane Burrell, ki bo čez eno leto ob tem času umetniška direktorica festivala Spitalfields. Holst Singers so se izkazali za prvovrstne izvajalce tega kratkega a očarljivega zborovskega praznika.

Keith Potter

Koncert: Holst Singers - Spitalfields, 16. decembra 2005