Schnittke: Choir Concerto & Minnesang

Če Schnittke v nekaterih svojih zborovskih delih zveni nekoliko »neenak sebi«, ta plošča razkriva manj teatralno, bolj introspektivno plat njegovega značaja. Morda je to zato, ker vplivi mirno sobivajo - Rachmaninov je tu, tu in tam tudi Poulenc, svet Pärta in Tavenerja pa ni prav daleč - a Schnittkejeva zaverovanost v nenavadne zborovske teksture dela naredi zelo svojska. Zanesena Voices of Nature uporablja 10-glasni ženski zbor in vibrafon ter lebdi s tesno strnjenimi (in precej Ligetijevskimi) harmonijami, ki mamljivo naraščajo in se nato razpršijo. Minnesang prehodi podobno ozemlje, a tokrat v celih 52 glasovih, pri čemer kontrastira goste blokovne akorde z zapleteno solistično pisavo in vrsto virtuoznih vokalnih učinkov. Choir Concerto uporablja preprostejši glasbeni jezik, a njegova strastna uglasbitev armenske molitve iz desetega stoletja se v tem sporedu dobro obnese. Izvedbe, čeprav jim manjka tisti zadnji delček ruske mističnosti, so odlične - vse je živahno in inteligentno odpeto ter prosojno posneto - zato je to zelo zadovoljiva in razsvetljujoča izdaja.