Schnittke: Choir Concerto & Minnesang

Smrt Alfreda Schnittkeja leta 1998 je svet oropala enega njegovih najizrazitejših simfonikov. Toda kot jasno kaže ta odlična plošča njegovih manj znanih zborovskih del, je Rusijo oropala tudi skladatelja, ki se je globoko zavedal vokalnih tradicij svoje države, in avtorja, ki je znal to tradicijo odsevati skozi edinstveno osebno prizmo.

Daleč najmočnejši izraz te zmožnosti je mogočni Choir Concerto. Napisan sredi 80. let je povzetek Schnittkejevega sloga »nove preprostosti«. S 40 minutami je Concerto zahtevno delo za vsak zbor, toda kar tako navdušuje tako v glasbi kot v tukajšnji izvedbi, je njegova varljiva, organska preprostost. V fraziranju in dinamiki je čudovito nadzorovano valovanje, ki zanika kompleksnost dela. Čeprav temelji na pravilni harmoniji in melodični obliki ruske pravoslavne glasbe, je Schnittkejev značilni slog subtilno všit skozi celotno obsežno platno.

Po teži Choir Concerto pride Voices of Nature, za brezbesedne ženske glasove in vibrafon, kot popoln protiutež. Če Concerto odseva človekovo prizadevanje za Bogom, je ta srhljiva miniatura bolj kot angeli, ki se spuščajo k naravnemu svetu. Ima eterično, astronomsko lepoto, v kateri se sile tako čudovito mešajo, da je včasih skoraj nemogoče razločiti, kje se glasovi končajo in kje se začne vibrafon. Pet minut čistega glasbenega čarovništva.
Plodnost Schnittkejeve invencije je utelešena v Minnesang, ki temelji na srednjeveški nemški poeziji in je napisan za 52 glasov. Namesto da bi se odločil za preprosto uglasbitev besedil, Schnittke nalaga plast na plast besed in glasovnih linij. Zapletenosti je mnogo, toda kumulativni učinek je osupljivo jasen.

To je plošča, ki Schnittkeja znova potrjuje kot enega najpomembnejših skladateljev minulega stoletja, Holst Singers pa kot vodilni zbor na mednarodnem prizorišču.

Paul Cutts