Rutter: Requiem

Rutterjevi requiemi

King's College Choir, Cambridge / Cleobury
Cambridge Singers / Rutter
Polyphony / Layton

Čeprav bo Requiem nedvomno glavni adut prodaje, je glavno priporočilo plošče zbora King's v drugih vključenih delih, zlasti v treh, napisanih za zbor, ki jih zdaj snema. Cantus, katerega besedilo je ena sama beseda "Alleluia", se izvaja s trobilnim ansamblom; What sweeter music je uglasbitev Herrickove božične pesmi, nastala za "Service of Nine Lessons and Carols" zbora King's leta 1987, Veni Sancte Spiritus, prav tako z orglami, pa je bil napisan za ta posnetek. Te Deum je prvotno imel le orgelsko spremljavo in je bil pozneje orkestriran, različica, ki jo slišimo tu, posebej privlačna, pa izvira iz časa med njima in uporablja tako orgle kot veličastno zasedbo trobilcev Wallace Collection.
Skladatelj je prispeval besedilo za knjižico, v katerem v prvem odstavku omenja, kako je zvok kapele King's, njenega zbora in orgel, verjetno "podzavestno vplival" nanj. Tem posnetkom tudi da svoj žig odobritve: ne le da tri skladbe, napisane za King's, "tu zvenijo točno prav, tako kot sem si zamislil", temveč tudi "vse drugo". To mora vključevati Requiem, ki je vzet v splošno hitrejšem tempu kot na njegovem lastnem posnetku. To je značilnost, ki jo King's delijo z drugo posneto različico, tisto Polyphony Stephena Laytona. Sam dajem prednost eni ali drugi od ostalih, vsaki na svoj način, pred novo: Laytonova je ostreje izklesana, glasovi so polnejši v tonu in, menim, domiselnejši v sočutju, medtem ko Rutterjev počasnejši tempo da delu drugačen videz, ki je moral, kljub njegovi podpori zboru King's, verjetno bolje ustrezati njegovim prvotnim namenom.

Posnetek zbora King's je nekje med drugima dvema, ne kot zlata sredina, temveč kot najmanj karakteren. To mnenje krepi nadaljnja primerjava. Čudovit in slovesen Cantate Domino se v izvedbi zbora King's, tako se zdi, odvija dovolj dobro, a pri Polyphony je vse zategnjeno - tempo, ritem, kontrast - in rezultat je razburljiv.

John B Steane