Howells: Requiem & Other Choral Works

Angleški skladatelj Herbert Howells (1892–1983) je bil izjemno zanimiva osebnost angleške glasbene krajine, katerega opus se pri nas žal premalo upošteva, morda ker njegovo obsežno ustvarjanje na področju anglikanske cerkvene glasbe po naravi zbuja manj zanimanja zunaj vplivnega območja anglikanske cerkve. Da je to skrajno kratkovidna napačna ocena, dokazuje novi album zbora Choir of Trinity College Cambridge pod vodstvom Stephena Laytona, na katerem je mogoče slišati Howellsov pozno objavljeni Requiem in druga duhovna zborovska dela. Nekatera med njimi so v Veliki Britaniji izjemno priljubljena („St Paul’s Service“, „All my hope on God is founded“), druga so do zdaj ostala precej neopažena.

Howellsove očarljivo lepe skladbe, v katerih se glasovi znova in znova umetelno plastijo drug čez drugega, spadajo na splošno med absolutne vrhunce angleške zborovske glasbe 20. stoletja. To velja ne le za njegova večja dela, kot sta na primer Stabat mater ali Hymnus Paradisi, temveč tudi za tu zbrane skladbe, ki so deloma strnjene na le nekaj minut. Boljšega izvajalca za ta dela si ni mogoče predstavljati kot Choir of Trinity College iz Cambridgea. Popolnost in lepota zvoka, s katerima predstavljajo tu zbrana dela, sta preprosto sapo jemajoči. Crescendi in decrescendi, tako impozantno naraščajoči in do pianissima jasno razumljivi, tako enakomerni v dinamiki, tako čisto in natančno intonirani, se redko slišijo celo v deželi najboljših zborov na svetu.

Stephen Layton je uspel enega najboljših zborov na svetu pripeljati do tehničnega presežka. Še več: uspelo mu je svojemu zvočnemu telesu (Layton vodi Trinity College Choir kot umetniški vodja od leta 2006) posredovati čustveno globino, ki je lastna tem skladbam, zaznamovanim z osebnimi življenjskimi udarci. Pri tem mladim članom zbora pravzaprav komaj lahko uspe razumeti Howellsov izkustveni svet, ki so ga zaznamovale grozote prve svetovne vojne, gospodarska negotovost in izguba ljubljenih oseb zaradi epidemičnih bolezni. Toliko bolj presenetljivo je, da so pevci delovali z otipljivo ponižnostjo in previdnim spoštovanjem ter te „male“, zelo zasebne sedem Howellsovih skladb izvedli z resničnim, neposrednim občutenjem (in ne le tehnično popolnostjo).

z bloga codaex.de