Bach: St John Passion

5 zvezdic

Na veliki petek bo Stephen Layton v londonski cerkvi St John's Smith Square dirigiral Polyphony in Orchestra of the Age of Enlightenment v Bachovem Janezovem pasijonu. Te izvedbe velikih del zbora Polyphony ob glavnih cerkvenih praznikih so postale ključna sestavina koncertnega koledarja, a to je prvič, da je zbor obsežno Bachovo delo posnel na ploščo. Ne bo zadnjič: Božični oratorij je pričakovati kasneje v letu. Medtem ta Janezov pasijon v ospredje postavlja značilnosti sloga in okusa, ki so odlikovani znaki Laytona in zasedbe, ki jo zbira okoli sebe.

Zasedba je tu, z eno ali dvema izjemama, enaka kot tista, ki bo pela prihodnji petek. Ian Bostridge je tenorski evangelist, zgovoren, čist v tonu, tekoč in močan pri sporočanju pomena nemškega pripovedovanja. Neal Davies je Christus nežne avtoritete. Zbor poje z zaokroženim zvokom, trdimi poudarki in dikcijo, ki besedilo živo oživi: pljuvanje besede nicht v odlomku, kjer množica trdi, da je Jezusa izročila Pilatu, ker je zločinec, je le en primer, kako pozorna je ta izvedba na barvanje besed.

Rečeno je bilo, da ima Janezov pasijon sorodnosti z baročno opero v svojem skoraj gledališkem prikazu časa in kraja. Layton s prelepim kvartetom solistov, Carolyn Sampson, Iestynom Daviesom, Nicholasom Mulroyem in Roderickom Williamsom, vpreže dramatični zagon pasijona, hkrati pa posreduje njegovo sakralno, duhovno vsebino.

Ocenil Geoffrey Norris
The Daily Telegraph