
Gramophone Magazine, 2011Kritika CD
Layton na Danskem na novem baltskem potovanju
Praulins: The Nightingale
Ta nova plošča potrjuje izjemne moči danske zborovske tradicije. Tu so glasovi zrele prožnosti in gibčnosti, ki raziskujejo novo glasbo nordijskega kvarteta skladateljev – Danca, Latvijca, Šveda in Ferčana –, ki se napaja iz globokega studenca ustvarjalnosti in je vsa odpeta v angleščini. Najstarejša tu posneta skladba (stara komaj štiri leta) je Nemesis divina Daniela Börtza, rojenega na Švedskem leta 1943. To je zahtevna »glasbena/metafizična meditacija« o besedi »man«, ki spominja na Beria iz sedemdesetih, a nič slabše zaradi tega. Rasmussenov »I« je ob prvem poslušanju prav tako zahteven, poln zasukov in preobratov.
»The Nightingale« (2011) Latvijca Ugisa Praulinsa je v bistvu 30-minutni koncert, sestavljen iz tablojev po pravljici Hansa Christiana Andersena o cesarju in slavčku. Zahteva osupljiv zborovski razpon štirih oktav. Sedmi odsek, »The Artificial Bird«, je čudež iznajdljivosti, s tolkalnimi imitacijami in multifoniko. Ornitološka tema se nadaljuje z Bruunovima dvema uglasbitvama Hopkinsovih ptičjih pesmi. V dostopnem in diatoničnem idiomu predstavljata sijajen in zadovoljiv sklep tega samosvojega programa.
Ni treba reči, da Stephen Layton svoje neprekosljivo virtuozne glasbenike vodi skozi to eklektično in inovativno mešanico z običajno uglajenostjo in dramatično energijo. Kot zlata nit se skozi vse skupaj vleče tudi prelivajoče se igranje Michale Petri. Z živahno lahkoto uporablja celoten »prsni koš« blokflavt. To je nedvomna poslastica tako za poznavalce lepega zborovskega petja kot za ljubitelje blokflavt.
Ocenil Malcolm Riley
Gramophone Magazine
Posnetek: Prauliņš - The Nightingale