Pärt: Triodion

Tej plošči napovedujem velik uspeh. Združuje osem povsem nedavnih del Pärta in s tem opozarja na precejšnjo raznolikost, ki jo najdemo v njih, za kar nam informirani zapisi Meuriga Bowna nudijo odličnega vodnika. Dopo la vittoria prinese prvo presenečenje: gre za uglasbitev besedila v italijanščini (čeprav, res, prevedenega iz ruščine iz Dictionary History of Church Singers and Chants metropolita Filareta, izdanega v Sankt Peterburgu leta 1902), ki na slavnosten način obravnava krst sv. Avguština po sv. Ambrožu in izmenjuje skladateljev novejši hitri, deklamatorni slog s svojevrstnim raztegnjenim tintinnabuli pisanjem: zagotovo je mogoče slišati, da je delo Pärta, a izkušnja pisanja v italijanščini je, kot je naravno, očitno sprostila nekaj drugega, nek drug vidik skladateljevega sloga. Je zanimiv kos z mnogimi trenutki intenzivne lepote.

Še bolj nepričakovane so uglasbitve besed Burnsa in kardinala Newmana. Slednja (Littlemore Tractus, ki se začne z ‚May He support us all the day long, till the shades lengthen, and the evening comes …‘) je vzeta iz Newmanove pridige in ima prizvoke tako Pärtovih zgodnejših del za orgle kot angleške poznosrednjeveške glasbe. My Heart’s in the Highlands je posebnost, ki uporablja skrajno omejeno paleto, za solističnega kontratenorista in orgle. Zame v resnici ne deluje, ker zveni preveč strogo, a si lahko predstavljam, da je v živo zelo učinkovita. Salve Regina nas vrne k latinski liturgiji, v še eni nepozabni, bogato instrumentirani uglasbitvi.

Bolj v klasičnem Pärtovem izrazu sta Nunc dimittis in Triodion. Obe deli sta nežni, meditativno svetleči, čeprav je slednje zasnovano na precej širšem platnu. Že enkrat je bilo posneto, in sicer z zborom, ki ga je naročil, Lancing College; kolikor je ta posnetek dober, je Polyphonyjevo uglajeno zlitje in občutek za dolgoročno smer težko preseči. Na voljo so tudi nedavni posnetki pod vodstvom Paula Hilliera obeh … which was the Son of … in I am the true vine: tudi ti so prijetni, a vendarle je treba reči (in zelo privlačni so), da jih bogata, čokoladna gostota Polyphonyjevega zvoka povsem preseže.

In ko že govorimo o klobukih, snamem svoj klobuk pred Pärtom, Polyphonyjem in Hyperionom za ta, bleščeči posnetek tako izjemne glasbe.