Pärt: Triodion

Ta zbirka, nadaljevanje Polyphonyjeve plošče z izključno Pärtovo glasbo pri založbi Hyperion, združuje zborovsko glasbo, nastalo od leta 1996 do 2002. Obdobje je zaznamovalo širitev spektra jezikov, ki jih je Pärt uglasbil, ter tudi otoplitev njegove tonalne barvitosti v primerjavi s hladnejšim, skromnejšim zvočnim svetom njegovih klasičnih latinskih uglasbitev, kot je St John Passion.

Več del je bilo britanskih cerkvenih naročil in prevladuje angleški jezik, plošča pa je osredotočena na Triodion, uglasbitev treh od, napisanih za Lancing School v Sussexu.

Tu je uglasbitev besed Johna Henryja Newmana (Littlemore Tractus), precej izbirčen odgovor na My heart’s in the Highlands Roberta Burna za kontratenor in orgle ter dva svetopisemska kosa z angleškimi besedili, I am the True Vine in … which was the Son of …, Pärtova uglasbitev besedila, narejenega za „svetega minimalista“, kakršen je, rodoslovja Kristusa. Tu je tudi glasba na italijanska in latinska besedila: Dopo la vittoria, o krstu sv. Avguština, sijoč Nunc demittis in, za konec, toplo odzivna Salve regina.

Petje na plošči je malodane osupljivo: Polyphonyjev občutek za ansambel je brez primere, dirigent Stephen Layton pa ta dela tempira z nezmotljivim občutkom za Pärtov instinktivni čut za prostor in teksturo.

Posnetek v londonski Temple Church dodaja svojo lastno svetlečo avro (čeprav orgle ob nastopu oddajo brnenje zraka) in prispeva k globoko zadovoljivi poslušalski izkušnji.