Park: Choral Works

Skladatelj v svojih dvajsetih, Owain Park, je pravi vzhajajoči up britanske zborovske scene in si utira ugled tako kot zborovodja kot skladatelj. Zbori (in založbe) so se hitro zganili in to nikakor ni prva plošča na trgu, ki vsebuje njegovo glasbo, čeprav je prva, ki to počne izključno.

Park je nekdanji učenec Johna Rutterja, ki je napisal obsežno besedilo za knjižico plošče (in ob njem, ne brez utemeljitve, vleče vzporednice z Vaughanom Williamsom), zato razlogov za Parkovo rastočo priljubljenost pri zborih iz te zbirke 14 skladb, nastalih v zadnjih petih letih, ni težko razbrati. Ima tisti Rutterjev čut, da instinktivno ve, na kaj se zbori najbolje odzovejo, kaj ustvari najbolj pritegnjujoče učinke in kako z najmanj gradiva doseči največ.

Poleg tega zre v zborovski svet, kjer se lepota zvoka (težko bi našli kaj, kar zveni lepše od svetlečega Above the stars my Saviour dwells, z Imogen Russell kot eterično solistično sopranistko), kvazi atletska artikulacija (odlično prikazana v poživljajočem The Wings of the Wind) in skupki tesnih harmonij (For the Fallen) štejejo za bistvene za uspeh. Ozira se tudi nazaj k velikim tradicijam angleške zborovske glasbe, od t. i. zlate dobe (Trinity Fauxbourdons) prek ljudske pesmi (I wonder as I wander) do Brittna in Howellsa (The spirit breathes, edino delo tukaj, ki ni a cappella, z zelo virtuoznim orgelskim delom, ki ga ekstrovertirano igra Parkov naslednik na mestu orgelskega štipendista na Trinity College, Alexander Hamilton).

Kot poudarja Rutter, ima Park privilegij delati z enim najuspešnejših britanskih zborov današnjega časa, s katerim ga vežejo tudi tesne osebne vezi. Nepredstavljivo je, da bi te skladbe lahko izvajali bolje; zborovski zvok je razkošen, podrobnosti brezhibno neguje Stephen Layton, popolna natančnost intonacije in ravnotežja pa je užitek za opazovanje.

Čeprav se izrazit osebni glas šele izoblikuje, je tu dovolj resnične glasbene kakovosti in individualnosti, da se poraja sum, da Owain Park ni zgolj enominutno čudo, temveč skladatelj, ki bo pustil zelo izrazit pečat v britanski zborovski tradiciji.

Marc Rochester