Mäntyjärvi: Choral Music

Vir: kot ga objavlja The Choir of Trinity College Cambridge, Gramophone (Ivan Moody).

Jaakko Mäntyjärvi je vsestranski mislec: je pevec, dirigent in prevajalec, a zunaj svoje rodne Finske je najbolj znan po svojem delu kot skladatelj. Dejansko so nekatera njegova dela postala zelo priljubljena pri zborih po vsem svetu. Čeprav je, kot poudarja Francis Pott v svojih občudovanja vredno podrobnih opombah, Mäntyjärvijeva glasba močno odvisna od orkestrskega občutka za barvo in teksturo, nikakor ni brez kontrapunkta, še manj pa je zgolj takšno viskozno tonsko mazanje, značilno za toliko sodobne zborovske glasbe.

Natančno ve, kako zgraditi strukturo, ki se veseli tako zvočne globine kot melodične izrazitosti, podobno kot Poulenc; za primer poskusite prvega izmed Stuttgarter Psalmen. Značilna za vse tri psalme je tudi mojstrstvo ponavljanja; torej poznavanje tega, kako pogosto ponoviti frazo ali različico fraze, da se ustvari atmosfera v malem, ki se nato razširi, kot je to v tretjem psalmu, 'Richte mich, Gott'.

Najobsežnejša točka na zgoščenki je Trinity Service (2019), napisan posebej za The Choir of Trinity College Cambridge. Je pravzaprav uglasbitev sestavnih glasbenih elementov večernic, vključno s preces in odzivi. Vsebuje zgodnejšo glasbo, pa tudi nekaj skladb, napisanih posebej za zaporedje, zlasti Magnificat in Nunc dimittis. Vsak odsek je zelo varčen in kompakten; najdaljši je Nunc dimittis, z nekaj več kot petimi minutami. Eden najzanimivejših odsekov je uglasbitev Psalma 128, očarljiva in harmonsko nepozabna refrakcija anglikanske tradicije psalmodije. Nunc dimittis je poleg tega, da je v primerjavi z Magnificat nenavadno obsežen, po zgledu Rahmaninova na koncu vključen nepričakovan spust v podzemne globine, a še nižje od ruskega skladatelja (as pod črtovjem). Zgoščenko zaokrožajo krajši moteti iz različnih obdobij.

Zanimiv izbor torej, ki iz zbora Trinity izvabi najboljše, zvok pa je lepo ujela Hyperionova ekipa.