Mäntyjärvi: Choral Music

Vir: kot ga objavlja The Choir of Trinity College Cambridge, Finnish Broadcasting Company (YLE) (Kare Eskola).

Jaakko Mäntyjärvi si zasluži svojo razkošno predstavitveno ploščo

Zdi se, da finska klasična glasbena scena Jaakka Mäntyjärvija jemlje kot odličnega prevajalca, ki ima mimogrede še stransko dejavnost pisanja zborovske glasbe, v tujini pa velja za odličnega skladatelja, ki slučajno tekoče govori civilizirane jezike. Mednarodni uspeh Mäntyjärvijeve zborovske glasbe ni posledica le njegovih konsonantnih in za zbor idiomatskih harmonij, temveč tudi njegove spretnosti pri orkestriranju besedila za zbor. To je vsaj tisto, kar izstopa na novi plošči Mäntyjärvija z Choir of Trinity College Cambridge.

Mäntyjärvijev obsežen zborovski opus sega od humorne skladbe Pseudo-Yoik do prepričljivo mračnega spomenika nesreči ladje »Estonia«, Canticum calamitatis maritimae. A zborovski guru Stephen Layton je šel še dlje in naročil Mäntyjärviju, naj za njegov zbor in za ta album napiše celotno cerkveno službo. Res je Trinity Service eno od obeh glavnih del na plošči, drugo je zahtevni Stuttgarter Psalmen, in ti sta primerno prekinjena z manjšimi skladbami.

Ko sem se navadil na precej sladke zvoke finskih zborov, ki izvajajo Mäntyjärvija, ta nova izdaja založbe Hyperion deluje čudovito razkošno. Stuttgarter Psalmen je izrazen in razsežen, Mäntyjärvi pa učinkovito izkorišča zvoke nemškega jezika. Tudi harmonije v Trinity Service so težke in izrazne. Strogo gledano Mäntyjärvijeva znamka neo- in svobodne tonalnosti pravzaprav ni zares o harmoniji, temveč o orkestralnih tonskih barvah, izvedenih prek harmonije. To zmore, ker kot izkušen zborovski človek popolnoma obvlada, kako uporabljati registre in teksture v zborovskem kontekstu.

Za polno razkritje razkošja vse te harmonske barvitosti je potreben ansambel svetovnega razreda in Choir of Trinity College Cambridge je prav tak ansambel. Njihova kombinacija zvočne produkcije glasu in popolnoma natančne intonacije omogoča lahkotno izvedbo celo gostih akordov v nizkem registru, v zgornjem in spodnjem delu njihovega obsega pa je moč, zaradi katere Mäntyjärvijevi široko razporejeni akordi odmevajo briljantno. V Stuttgarter Psalmen je Mäntyjärvi napisal nekaj zelo grdih disonanc, katerih moč je zares mogoče ceniti šele zdaj, ko so reproducirane z natančnostjo.

Dela Jaakka Mäntyjärvija so bila v preteklosti posneta že mnogokrat, a zagotovo si zasluži – in morda potrebuje – predstavitveno ploščo vrhunskega zbora. Vsaj zame je bilo potrebno oceniti in razumeti, kako globoka, dobro izdelana in močna je glasba, ki jo premišlja ta vljudni, civilizirani in pragmatični zborovski profesionalec.