Lukaszewski: Via Crucis

##

*

Poljski skladatelj Pawel Lukaszewski je ustvaril pravo anomalijo: sodobno, obsežno liturgično delo, ki bi lahko enako dobro delovalo kot del tradicionalnega verskega obreda in kot koncertna skladba z glasbeno integriteto in navdihom, ki nagovarja široko občinstvo. Lukaszewski, čeprav na Zahodu malo poznan, je očitno skladatelj, s katerim je treba računati; njegova široka domišljija in izjemna skladateljska tehnika sta ga usposobili za pisanje osupljivo dramatične Via Crucis (Križev pot), tradicionalno razdeljene na 14 delov, tu pa z dodano petnajsto postajo, ki prikazuje vstajenje. Bogata raznolikost njegovega zborovskega pisanja, ki črpa iz tradicionalne polifonije in iz vrste sodobnih tehnik, mu omogoča živo prikazati visoki dramatični profil besedil. Še ena izstopajoča prvina je strukturna prefinjenost njegovega ravnanja s tem obsežnim besedilom. Nekatere prvine, na primer Miserere za ženske glasove, se v vsakem stavku ponovijo nespremenjene. Druge se ponavljajo, vendar s pospeševanjem ali upočasnjevanjem tempa, ko delo napreduje, vsak stavek pa vsebuje tudi obsežen del nove glasbe. Pred vsako postajo odmeva od 1 do 14 grmečih udarcev kladiva, ki imajo kljub predvidljivosti ogromno kumulativno moč. Mojstrsko zasnovana arhitektura skladbe omogoča lahko sledenje in zagotavlja idealno ravnovesje med znanim glasbenim gradivom in presenetljivimi novimi zamislimi.

Tudi podrobnosti so lepo izpeljane in so pogosto osupljive po svoji evokativni moči. Zborovski del Devete postaje, »All we like sheep have gone astray«, je zborovska megla, ki spominja na Ligetija, v kateri glasovi šele postopoma zablodijo v harmonsko skladnost. Enajsta postaja, križanje, ima orffovsko gonilnost in brutalnost. Jezusovo smrt, Dvanajsta postaja, spremlja orkester okarin, ki ustvarja strašljivo obsedeno zvočnost, kakršne v literaturi skoraj ni. Stephen Layton vodi vokalni ansambel Polyphony, Britten Sinfonia in štiri moške soliste v čudoviti izvedbi, surovi v svoji moči in osupljivi v svoji samozavesti. Zvok založbe Hyperion je jasen, čist in prostoren. Toplo priporočeno.

Stephen Eddins