Lukaszewski: Choral Music

Hyperion nam ponuja še več neznanega, a vrednega v tej zbirki sakralne glasbe poljskega skladatelja Łukaszewskega (r. 1968), enega od nadarjenih glasbenikov v vzponu, ki sledi dolgi vrsti poljskih rojakov, ki jih morda vodi neukrotljivi Penderecki. Tu ni Pendereckijeve tesnobe in zagotovo ne občutka zdvojenega boja krščanske pravičnosti na svetu, kakršnega najdemo v mogočnih najboljših delih Škota Jamesa MacMillana. Ne, to je glasba, ki odseva povsem izoblikovano in sprejeto vero, ki se raduje resnic, ki jih zlahka dojamemo kot samoumevne.

Vso to glasbo zlahka dojame celo najbolj trden in zagrizen tonalist, brez najmanjšega namiga na kakršno koli zdvojeno shemo harmonske disonance. S tem nočem reči, da glasbi manjka razrešitev konflikta ali dramatične moči; Łukaszewski namreč zgolj z domiselno zmožnostjo veščega slikanja z besedami in čustvenim tonom razkriva sijajno znanje, s katerim ustvarja pisane in ganljivo pomenljive prizore nesentimentalne pobožnosti ter glasbeno navdihujoče mojstrstvo velike celovitosti in plodne domišljije.

Stephen Layton in njegov Choir of Trinity College Cambridge sta tej glasbi predana z očitno vnemo in vdanostjo, Hyperion pa jima nudi vso razkošno zvočno okolje, ki ga potrebuje, da Łukaszewskega glasba zadiha v sijajni akustiki. To je vsekakor plošča, ki si jo velja ohraniti, in čudovito novo odkritje, vsaj zame!