Lauridsen: Nocturnes

' … Ni presenečenje izvedeti za skladateljevo predanost glasbi srednjega veka in renesanse; njegovo obvladovanje (občasno) zelo zapletenih polifonih struktur je brez primere, prav tako ustvarjanje navidez neskončnih melodičnih linij … če to ni mojstrovina zborovskega pisanja poznega dvajsetega stoletja, ne vem, kaj je! Pri zboru, tako dobrem kot Polyphony (in vau, kako dober je v tem delu!), vse popolnoma pade na svoje mesto – vneto, strastno petje vnete, strastne glasbe, odlična dikcija, popolnoma premišljeni vrhunci in paleta barv, ki je zgled, kako bi morala biti zborovska glasba odpeta!'