Jenkins: Motets

Ko je John Rutter leta 1967 za drugi zvezek Carols for Choirs skomponiral The Shepherd’s Pipe Carol, je sprožil nov zvok cerkvene glasbe z repertoarjem, ki je bil privlačen in melodičen, lahek za učenje in enako prijeten za pevce in občinstvo. Taka glasba je bila ušesu nova in se je hitro prijela. Ta CD motetov Karla Jenkinsa sledi podobnemu vzorcu in predstavlja radodarne, prisrčne skladbe kot pesmi nekdanjih dni, zasnovane tako, da občinstvo nemudoma navdušijo.

Glasba, izbrana za ta CD, je nepričakovana izbira zbora Polyphony za njegov debi pri DG, a Stephen Layton ve, kako jim dati krila, in jim da politur in sijaj. Uvodna skladba, ‚I’ll make music‘, nam veliko pove o tem, kar sledi. Besede iz Stare zaveze (‚Lord and Master, I’ll sing a song to you‘) so uglasbene s privlačno melodijo, polno svežega zraka, ki po značaju spominja na melodijo Jeromea Kerna, kakršno bi lahko napisal v zgodnjem sodelovanju s P. G. Wodehouseom. Kakor Kern tudi Jenkins ljubi modulacije in gladka izvedba zbora Polyphony ima navdušenje in prefinjenost zbora glee-club. Pevci naj bodo včasih pozorni na petje ‚you‘ in ne ‚yew‘, močna sopranska zasedba pa tona nikoli ne rabi forsirati. Za izkušnjo Jenkinsove vsestranskosti bi predlagal zaporedje od uvodnega moteta do čudovite ‚Laudamus te‘ (sk. 3), prek ljubke 6/8 krivulje Blakeove ‚The Shepherd‘, nato ‚Ave Maria‘ z njenim prekinjenim napevom ‚A ve‘, poživljajočega, lahkotnega Exsultate, jubilate (sk. 12), zvezdniške uglasbitve, in ritmično subtilne ‚Lullay‘ (sk. 16).

Akustika cerkve All Hallows’ Church v Hampsteadu včasih zamegli besede v zgornji liniji; ali pa je to umetni sij, ki ga slišimo na začetku ‚God shall wipe away all tears‘? Polyphony in Layton ves čas znova dokazujeta svojo prirojeno profesionalnost in pristno veselje do petja tega repertoarja.