Jackson: Not no faceless Angel

Izvedba *

Posnetek *

Zborovske skladbe, ki se na zelo specifične načine odzivajo na besedne in pomenske niansirane odtenke, zlahka naredijo razdrobljen in epizodičen vtis. To pa zagotovo ne velja za skladbo Gabriela Jacksona „Not no faceless Angel“, ki za podlago vzame pesem o žalovanju. Jackson v desetminutnem trajanju dela zagotovo pestro menjava izraz – šepeti, skoraj Sprechgesang in v glasovnih partih skorajda glasno kričanje, kot instrumentalna spremljava pa solo čelo in flavta. In vendar je skladba po učinku zmagoslavno celovita, ušesa pa zlasti pritegne nekaj vzpenjajočega, zanesenega sopranskega pisanja, melanholična in ganljivo uporabljena harmonska shema pa izrisuje pesmi pretresljiva čustva.

Druga skladba podobnega trajanja, Salve regina 2, je po slogu in značaju povsem drugačna, z učinki, podobnimi trilčkom, in okretnimi arpeggi, vgrajenimi v deljeni sopranski part, bolj konservativno rabo harmonije in pretežno svetlim, veselim razpoloženjem. Med krajšimi deli 12-glasna Cecilia Virgo s kaskadnimi, večplastnimi padajočimi lestvicami preizkusi Laytonov zbor, prav tako O sacrum convivium, kjer je enotnost dikcije zbora Polyphony pri precej nižji dinamiki izjemno impresivna. V tem posebnem repertoarju si je težko predstavljati izvedbe večje odličnosti.

Terry Blain