Howells - Collegium Regale & other choral works

Vir: kot ga objavlja The Choir of Trinity College Cambridge, Limelight (Tony Way).

Prepričljive, strastne izvedbe nekaj odlične angleške glasbe.

Vsak oblak, pravijo, ima srebrno podlogo. V temnih dneh druge svetovne vojne je bil Cambridge turoben kraj; brez študentov in s slovitimi okni kapele King’s College v skladišču. Poskušali so ohraniti videz. Obredi v kolidževih kapelah so se bolj ali manj ohranili kljub pomanjkanju odraslih moških pevcev in vpoklicu kolidževih organistov. Herberta Howellsa srednjih let so pozvali, naj nadomešča na St John’s College. Po preživeti smrti mladega sina zaradi meningitisa in ob spoznanju, da je njegov slog glasbe vse bolj nemoden, je Howells našel tolažbo v univerzitetnem življenju.

Med podpornimi kolegi, ki jih je našel v Cambridgeu, je bil dekan King’sa, Eric Milner-White. Predlagal je, naj Howells napiše nekaj uglasbitev kantikov za kolidževo kapelo. Prevzem izziva je poživil Howellsovo skladateljsko kariero in Anglikancem dal nekaj najbolj ljubljene glasbe 20. stoletja. Howells je na koncu dokončal svojo glasbo za King’s in uglasbil vse tri zborovske obrede: jutranjice, obhajilo in večernice pod latinskim imenom kolidža.

Ena od številnih prednosti tega novega posnetka je, da so vsi trije obredi na eni plošči. Večerni kantiki so bili posneti nešteto krat, a tudi druga dva obreda sta polna čudovitih stvari, ne nazadnje kataklizmični konec Te Deuma. Redko so besede „never let me be confounded“ nosile tolikšno čustveno moč. Ko jih enkrat slišiš, Howellsove uglasbitve ne boš nikoli pozabil.

S snemanjem te glasbe v katedrali v Coventryju je Stephen Layton Howellsovo glasbo obdal z veličino, prostorom in svobodo, ki ne slavijo le prvotnih elementov njenega nastanka (kapele King’s in anglikanske liturgije), temveč tudi njene univerzalne lastnosti – lastnosti lepote in tolažbe, ki segajo prek teh posebnih navdihov.

Te odlične izvedbe imajo prepoznavno mešanico strasti in tehnike zbora Trinity, ki je v službi različnih razpoloženj glasbe; naj bo to Marijina tiha hvala v Magnificat, tenorjeva lepa tožba v Nunc Dimittis ali živahnost Jubilate in Gloria. Vrhunci so vedno vznemirljivi (ne le v Te Deum, temveč tudi znameniti „Glory be“ večernih kantikov), besedila so občutljivo deklamirana, dinamika skrbno upoštevana in pevci občutljivo spremljani. Vznemirljiva izvedba orgelske Rhapsody slavi primerno izbiro orgel. Te plošče ne smete zamuditi!

★★★★½