Handel: Messiah

Ko britanski dirigent Stephen Layton dirigira Händlovega Mesija, stavi na tesno povezan ansambel, čist, lahkoten, svetel. Nobenega težkega premikanja z okornimi zasedbami. Vokalni solisti se vklopijo v teksturo uravnotežene celote. Ta trajni oratorij je od krstne izvedbe leta 1742 pred ekstatičnim dublinskim občinstvom doživel vse sloge in velikosti.

Layton sam jih je dirigiral več vrst, z zbori od 18 do 2000 pevcev in orkestri od 16 do 50 godbenikov. Solistov si je ročno izbral na izvedbi Queenslandskega simfoničnega orkestra in Brisbane Chorale, ki jo je prejšnji vikend (5. decembra) dirigiral v Brisbanu, enako kot za ta novi posnetek z zborom Polyphony, ki ga je ustanovil za cambriško izvedbo leta 1986, ansamblom Britten Sinfonia in solisti Julio Doyle (sopran), Iestynom Daviesom (kontratenor), Allanom Claytonom (tenor) in Andrewom Fosterjem-Williamsom (bas). Ob delu po lastni izdaji skladbe Layton večzeleni glasbi daje eterično avro. Zdi se, da dobi peruti; zlasti Polyphony poje s spektakularno lahkotnostjo, gracioznostjo in gibčnostjo. Glasovi drsijo skozi zahtevne odlomke in spletajo nebeške harmonije z enotno glasovno lahkoto. Slavni zbor Hallelujah je dovolj vznemirljiv, a izvedba doseže nove višine moči v sklepnem zboru Worthy is the Lamb in njegovem Amen, ob sočutni igri ansambla Britten Sinfonia.

To je umetnost v najboljši obliki, zares strnjen ansambel, kjer zbor, solistični glasovi in instrumenti delujejo odlično kot eno.

Patricia Kelly