Handel: Messiah

Gradnja knjižnice: Händlov Mesija

NAJBOLJŠI POSNETEK: STEPHEN LAYTON

Glasbeniki Stephena Laytona prinašajo temu znanemu delu neprekosljivo svežino in združujejo moč z nežnostjo, zvesto Händlovemu baročnemu čutu. Glasba, ki jo je Händel napisal za Mesijo, naj bi občinstvo prepričala o viziji, ki presega verske frakcije, in Layton upravičeno oblikuje svojo interpretacijo okoli verzov oratorija. Vsaka fraza, pa naj bo odigrana ali odpeta, je prežeta s pomenom besed. Zagon se skozi delo stopnjuje zaradi odlične muzikalnosti zbora, dirigenta, instrumentalistov in solistov. Odzivnost zbora, zračni ansambel Britten Sinfonia, pretočnost Laytonovih tempov in glasbena domišljija solistov spretno niansirajo partituro, izoblikovano iz Mesijine različice iz leta 1750 in nekaterih poznejših variant. Sodobni instrumenti zvenijo kot zgodovinski, saj igralci privzamejo baročno jasnost, gibčnost in iznajdljivost improvizacije. Čudovitih instrumentalnih solov je na pretek. Violinistka Jacqueline Shave je še posebej očarljiva z obbligato linijami, podanimi s tako sladko ranljivostjo, da se ista mesta na tekmovalnih ploščah zdijo okorna. Podobno Polyphony, čeprav večji od zborov, ki jih je vodil Händel, ohranja preglednost, potrebno za prikaz Händlovega izpiljenega kontrapunkta, ki doseže vrhunec v sklepnem "Amen". Ta Mesija ne le osvoji srce, temveč razvaja tudi uho.