Handel: Chandos Anthems Nos 5a, 6a & 8

Predlagal sem, da bi lahko bila prva izdaja v tej seriji „prelomen posnetek“. Zdaj, štiri leta pozneje, je Hyperion ocenil za primerno izdati drugi zvezek – čeprav ga tako ne imenujejo – Händlovih razkošnih Chandosovih antifon (Chandos Anthems). Vrnil se je zbor Trinity College Choir, tako kot Iestyn Davies z zapovedujočim Stephenom Laytonom na čelu, a Academy of Ancient Music, ki je počastila prvi album, je odsotna, nadomešča pa jo Orchestra of the Age of Enlightenment. Kakovost ni padla, Laytonovo neustavljivo vodenje orkestra vodi do izjemno jasne in živahne igre, petje pa je enako živahno in ljubeče kot na prvi plošči.

Za več informacij o ozadju teh skladb vas napotim na prvo recenzijo in povem le, da ogromni kontrasti med deli, ki so bila prvotno izvajana v parih kot radostna/skesana, ustvarjajo očarljivo poslušanje. Händel je gotovo v celoti izkoristil precej majhne vire, ki jih je imel na voljo (brez viol), a jih je nadomestil z glasbo, ki je za vsakega udeleženca idiomatična kot karkoli, kar je kdaj napisal. Že od uvodnih sonat dalje so skladbe v svojem žanru skoraj tako učinkovite kot Bachove kantate in strukturno komaj kaj drugačne – bližje tej vrsti kompozicije Händel ni nikoli prišel.

Odlične interpretacije povsod, in upamo le, da nam ne bo treba čakati še štirih let na naslednji zvezek – pri tem tempu bo serija končana leta 2021, kar je popolnoma nesprejemljivo! Odlična zadeva, in morate jo vzeti.

Steven Ritter