
The Age, Melbourne, 1996Kritika CD
Grainger: Jungle Book
»Vrednosti moje glasbe ne bo nikoli mogoče uganiti, niti njene vrednosti za človeštvo občutiti, dokler se k njej ne pristopi zavestno kot k romanju k žalostim.« Tako je zapisal Percy Grainger, skladatelj, čigar glasbo običajno povezujemo z razkošno frivolnostjo skladb Handel in the Strand ali English Country Gardens.
Stephen Layton in njegov odlični zbor Polyphony Graingerju izkažeta veliko uslugo, ko ta disk v bistvu naredita za »romanje k žalostim«. Ganljiva izvedba mornarske pesmi Shallow Brown na prvi skladbi razkriva Graingerjevo izjemno zmožnost, da seže v globine človeške žalosti. Njeno stokajoče in tarnajoče spremljanje s harmonijem, kitarami, mandolinami, ukulelami in podobnim zveni zelo kot divja nevihta na morju.
V srcu tega recitala so Graingerjeve uglasbitve iz Knjige o džungli. Prevladujoča otožnost Kiplingovih verzov kot da je Graingerja osvobodila njegovega bolj ustaljenega sloga in mu dala večjo svobodo v harmoniji in orkestraciji. Med posebej učinkovitimi uglasbitvami iz Knjige o džungli so elegična Beaches of Lukannon z miraži podobnim srednjim delom, zavijajoči Red Dog, ki ga je John Mark Ainsley tako dobro uresničil, in The Only Son, kjer sta Grainger in Polyphony na višku svoje gibke in čutne odličnosti. Layton je vključil tudi Graingerjeve uglasbitve ljudskih pesmi in drugih Kiplingovih besedil, katerih slavni Recessional je uglasben v goreče »pravilnem« edvardijanskem slogu, ki napeljuje na torijce pri molitvi.
Tony Way