Germany Tour

Vir: kot ga objavlja The Choir of Trinity College Cambridge, Wormser Zeitung.

Svetovno znani Choir of Trinity College Cambridge izvaja glasbene dragulje v cerkvi sv. Pavla v Wormsu

Choir of Trinity College Cambridge, ki je v torek gostoval v cerkvi sv. Pavla, velja za enega najboljših zborov na svetu. Od leta 2006 zbor vodi Stephen Layton, eden najbolj iskanih dirigentov svoje generacije. Zato ni presenetljivo, da je bila dominikanska cerkev v torek zvečer skoraj prenatrpana. Cerkveni služabniki so celo postavili vse dodatne stole, ki so jih našli!

V resnici to ni bilo tako potrebno, saj so bili verniki povabljeni, da večino skladb ostanejo stati, in da pri očenašu pokleknejo. Izvedba ni bila sakralni koncert, temveč petje obreda zborovskega Evensonga, ki je bil uveden leta 1549 v anglikanski cerkvi in približno ustreza rimskokatoliškemu obredu večernic.

Ko so verniki vstopali v cerkev in zasedali svoja mesta, je z empore zazvenel preludij v Es-duru Johanna Sebastiana Bacha. Nato se je dobrih 30 mladih pevcev odpravilo skozi ladjo in se po izročilu postavilo na obeh straneh oltarja. Obred se je odprl s parafrazo psalma 150, »Laudibus in sanctis«, ki jo je leta 1591 skladal William Byrd; čudovito, polno zveneči glasovi so napolnili cerkev s skoraj nebeškim petjem, »odmevajočim obok nebes«, kot opisuje to določeno besedilo. Dirigent zbora, Stephen Layton, je ostal sedeti na balkonu, medtem ko sta zbor vodila njegova dva orgelska štipendista, Alexander Hamilton in Asher Oliver.

Glasovi se vzpenjajo do žarečih višav

Raznolika liturgija, ki temelji na Book of Common Prayer iz leta 1662 in ki predstavlja kontinuiteto Božje zvestobe svojemu ljudstvu od Stare do Nove zaveze, je dirigentu in zboru dala priložnost, da pokažeta svoje velike talente. Antifonija, izmenično petje med dvema deloma zbora, je uokvirila korale, kot je psalm 122, in zmagoslavni anthem »Faire is the Heaven«, v katerem so se glasovi umetelno prepletali in dosegli žareče višave. Polni globine so pevci oblikovali čudoviti Magnificat Palestrine ter nežno, z mirom prežeto molitev Simeonovega Nunc dimittis (»Gospod, zdaj odpuščaš svojega služabnika v miru«).

Med glasbenimi zakladi, ki so jih večinoma skladali angleški glasbeniki različnih stoletij, je prior Ralf Sagner prebral ganljivo molitev kralja Davida (1 Sam 7,18 sl.); po Magnificatu je bila v angleščini slišana zapoved ljubezni v Janezovem evangeliju: »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 15,9 sl.). Apostolsko veroizpoved in očenaš so izrekli skupaj. S spokojno himno »O Love, how deep, how broad, how high«, ki jo je priredil Johann Sebastian Bach, in Fugo v Es-duru Bacha se je Evensong končal. Verniki so zboru, dirigentu in virtuoznim organistoma za to izjemno glasbeno doživetje zahvalili z dolgotrajnim, navdušenim aplavzom.