Germany Tour

Vir: kot ga objavlja The Choir of Trinity College Cambridge, Badische-Zeitung.

Zbor z izjemno prisotnostjo

Zbor Trinity College Cambridge je pod vodstvom Stephena Laytona v soboto priredil koncert za do zadnjega kotička polno občinstvo v rotundi stolnice St Blasien. Poslušalci preprosto niso mogli dobiti dovolj čudovitega, zlitega zvoka, ki ga ta ansambel ustvarja, kar dokazuje dolgotrajen stoječ aplavz, ki je sledil dodatku in se nadaljeval celo po odhodu mladih pevcev po osrednji ladji stolnice.

Zbor, ki ga sestavlja okoli 30 študentov Univerze v Cambridgeu, ima več značilnosti. Prvič, zbor ima izjemno odrsko prisotnost, saj celoten program izvaja na pamet. Posebej izstopa tudi nežni, tekoči legato skozi ves program, ki ga zavestno zapuščajo le na posebej izpostavljenih mestih in ki ga krepi razporeditev pevcev, kjer so ženski in moški glasovi popolnoma pomešani, do neke mere kot dvojni zbor.

Nadaljnje značilnosti tega izjemnega zbora so kristalno jasen sopranski zvok, izrazit kontrast njihovim basom, katerih globoki, odmevni glasovi bi zlahka šli za kontrafagot v orkestru. Posebno vlogo je prevzela ena od sopranistk, ki je obdarjena z absolutnim posluhom in je dajala tone veliko manj opazno, kot če bi dirigent uporabil uglaševalne vilice.

Večji del koncerta je zbor brezšivno prehajal od ene skladbe do druge, ne da bi vsakič znova vzel nov ton, kar je ustvarilo enotnost najvišje stopnje. Komaj obstaja koncertni program, ki bi bil tako zaokrožen, tekoč in skladen kot program zbora Choir of Trinity College, Cambridge.

Prvi del koncertnega programa je obsegal zborovska dela iz 16. stoletja, od Palestrine do Byrda in Tallisa do dveh uglasbitev besedila ›Ave Maria‹ Tomasa Luisa de Victorie in Roberta Parsonsa. Še posebej je navdušil imitacijski odsek na začetku prve Ave Maria, v katerem je en zbor postavil vprašanje, drugi pa odgovoril. Skratka, ta prvi del programa je bil himničen, skoraj onstranski; polifonija, bogata z nežno prepletenimi linijami, je tekla, a vendar ohranila občutek posameznih melodij.

Drugi blok se je osredotočil na glasbo 20. stoletja, v katerem je ponavljanje kratkih motivov v delu Arva Pärta v zaporedje programa vneslo novo ritmično prvino; omenjeni basi so izstopali tudi v skladbi Victorja Kalinnikova. Tretji del programa je bil posvečen delom sodobnih skladateljev s severne poloble, kot sta Jaakko Mäntyjärvi (rojen 1963) in Eriks Ešenvalds (rojen 1977); v teh skladbah je zbor lahko jasno pokazal svojo prilagodljivost glede izraza in dinamičnega razpona. Še posebej je navdušilo delo Rautavaare, v katerem je en glasovni part ponavljajoče pel zaklinjevalno besedilo ›Jesus Christus‹ proti preostalemu zboru.

Skladbe Herberta Howellsa, Ralpha Vaughana Williamsa in Arnolda Baxa so sledile v zadnjem delu programa. V sklepnih skladbah so nastopale različne ritmične prvine, uporaba stakata in zmanjšane vokalne sile, vključno z briljantno finim kvartetom, krona večera pa je bil dodatek, še ena skladba Ešenvaldsa z dvema sopranskima solistkama.

Oba orgelska štipendista Trinity Collegea, Alexander Hamilton in Asher Oliver, sta med posameznimi odseki programa izvedla dela Bacha, Jehana Alaina in Simona Prestona. V koledarju je že datum naslednjega koncerta Choir of Trinity College Cambridge v St Blasienu (12. decembra 2020).