Finzi - Choral Works

Vir: kot ga objavlja The Choir of Trinity College Cambridge, Classical Source.com (David Truslove).

Že dolgo ni izšel posnetek, posvečen krajšim zborovskim delom Geralda Finzija, zato je ta izvrstna izdaja Hyperiona več kot dobrodošla.

Te trinityjske različice imajo dva bonusa: razburljivo priredbo za trobila in orgle God is gone up, odigrano z izjemnim élanom s strani Trinity Brass in Asherja Oliverja, ter novo uglasbitev Nunc dimittis Davida Bednalla kot spremljevalno skladbo (in alternativo Holstovi) za samostojni Finzijev Magnificat. Mnogi Finzijevi maniri so cepljeni na Bednallovo uglasbitev, kjer poklon in individualna osebnost sobivata v nagrajujočem zlitju ter sprožata topel odziv zasedbe Stephena Laytona, ki šteje več kot trideset članov.

Finzijev Magnificat (1952) je bil napisan za zbor v Massachusettsu in ga je stal nekaj truda, a uglajeno petje in dobro integrirana orgelska spremljava zgladita kotnost, in na hitro napisan ‚Amen‘ (domnevno napisan v taksiju na poti na pošto) je prav tako lepo podan.

Finzijev skromen, a pomemben prispevek k cerkveni glasbi je bil z redkimi izjemami rezultat povabil k skladanju za različne zbore in ne spontan izraz vere. Kjer navdih v Magnificatu prihaja z zamikom, v Lo, the full, final sacrifice za Walterja Husseyja in cerkev St Matthew’s v Northamptonu teče neustavljivo. Tu se Finzijev iskreni odziv na Richarda Crashawa brezpogojno ujema s pevci iz Trinityja, ljubeče oblikovan, Laytonovi dobro odmerjeni tempi pa nikoli ne dopuščajo popuščanja.

Finzijeva občutljivost za angleški jezik najde izraz tudi v njegovih razmeroma zgodnjih Seven poems of Robert Bridges, posvetnih priredbah iz tridesetih let. Morda so konservativne, a se je iz njih mogoče veliko naučiti za vsakega skladatelja začetnika, tu so pete z nagrajeno prefinjenostjo; in ne manjka topline v White-flowering days (Opus 37), podanih z vzhičeno lahkotnostjo, ki popolnoma ujame nostalgijo Edmunda Blundena.

Prav tako izjemne so tri uglasbitve Edwarda Taylorja in Henryja Vaughana, Opus 27, vsaka razkriva fino niansirano petje, ki različno poudarja zagnanost, slovesnost in zanos. Tudi veselje v All this Night (William Austin) je dobro ujeto.

Ne morem si predstavljati boljših izvedb. Ta odlično pripravljena izdaja prinaša besedila in obsežen zapis v knjižici.

★★★★★