Duruflé: Requiem; Poulenc: Lenten Motets

Vir: kot ga objavlja The Choir of Trinity College Cambridge, The New York Times (Oussama Zahr).

„Nota za noto je Requiem Mauricea Duruflén osupljivo lepo delo, ki so ga kritiki opisali kot »razkošno harmonsko kopel« in »impresionistovo veliko koralno fantazijo«. Duruflé, šolan kot organist in prežet z melodično mistiko gregorijanskega korala, je uporabil koral z naravnostjo in harmonsko prefinjenostjo, ki zveni anahronistično za sredino 20. stoletja, a hkrati tudi večno.

Choir of Trinity College, Cambridge, poveča mehkobo z različico iz leta 1948 za orgle, orgle v Saint-Eustache v Parizu pa so tako zvočne in blazinaste, da orkester povsem odveč. Organist Harrison Cole razkošne zbore ovije v puhasto udobje. Akordi in živahne šestnajstinske tekoče pasaže plujejo mimo kot oblaki. Celo harmonske praske imajo gladko zaobljeno prefinjenost.

Laytonova palica ohranja glasbo v toku, vso bujno in opojno, pevci Trinityja pa, ki soglasnike obravnavajo kot zgolj namige, nizajo zloge v tekoč legato. Meglene niti lebdijo iz sopranske skupine, alti in basi pa so toplo zasidrani, a neverjetno prosojni. Svetli odtenek tenorjev občasno prebije razpoloženje, vokalni solisti pa v brezimno čudovitost ansambla vbrizgajo dobrodošlo živahnost in osebnost.

Izrazita izvedba Poulencovih Štirih postnih motetov za zbor a cappella zaključi album v prikazu vsestranskosti, a pravo razrešitev prinese sklepni stavek Requiema, „In Paradisum“. Bogato razporejeno divisi petje, trdno, a prosojno, se razblini v sklepni akord orgel, elegantna metafora za apoteozo.“