Duruflé: Requiem; Poulenc: Lenten Motets

Vir: kot ga objavlja The Choir of Trinity College Cambridge, Gramophone (Malcolm Riley).

„Julija 2022, ko se je ustalil v pariški cerkvi Saint-Eustache, je Chapel Choir of Trinity College Cambridge pod vodstvom Stephena Laytona – poleg snemanja plošče zborovske glasbe Davida Briggsa, ‘Hail, Gladdening Light’ – posnel to novo, žarečo interpretacijo Duruflejevega Requiema. Ko Harrison Cole predseduje orglam van den Heuvel se pot začne nežno in teče spokojno kot Sena. Prostrana akustika cerkve nekoliko zabriše soglasnike, a skupni učinek je vzvišen. Z brezšivnim prehodom v Kyrie so različni ‘prestavni skoki’ brezhibno obvladani in se stopnjujejo do svetlega, zaokroženega vrhunca.

Dramatični in dinamični kontrasti ter popolnoma premišljeni tempi iz Domine Jesu Christe naredijo zelo zadovoljiv stavek, ki ga podpirata vestna pozornost do navodil za registracijo orgel in medena intenzivnost baritonskega solista Floriana Störtza. Sanctus ohranja ta visokooktanski pristop, s še posebej grmečim osrednjim ‘Hosanna’.

Do zdaj je vse v redu, s predvidljivo brezhibnim zborovskim petjem. V Pie Jesu pa so mnenja o mezzosopranskem solu Katherine Gregory morda deljena. Njen precej močan vibrato se mi zdi preprosto preveč naporen, čeprav njena uporaba portamenta dodaja še eno plast izraza. Violončelski obligat Myrtille Hetzel je v primerjavi z njim bolj nedolžen in neposreden. Preostanek dela ima mnogo lepih trenutkov, zlasti neukročene base v Libera me in migetajočo živčno energijo v grmečem ‘Dies illa’.

Poulencovi postni moteti so med najtežjimi in najzahtevnejšimi deli a cappella v repertoarju. Ta posnetek je iz leta 2021 in je nastal v ‘domači akustiki’ zbora v Cambridgeu. Jasnost je tu ključna beseda – to in brezhibna intonacija. Zanimivo je, da Layton v drugem motetu, ‘Vinea mea electa’, naredi drobno spremembo enega akorda, ki se razlikuje od njegovega prejšnjega posnetka (4/08). Pohvale za sopranistko Sumei Bao-Smith, ki lahkotno poleti v zadnjem motetu, ki se konča v Poulencovi takratni najljubši tonaliteti g-mola. Galska zborovska pojedina in toplo priporočeno.“