Duruflé: Requiem; Poulenc: Lenten Motets

Vir: kot ga objavlja The Choir of Trinity College Cambridge, BR-Klassik (Laszlo Molnar).

„Časi nemira so vedno rodili umetnost, ki si prizadeva za red in mir. Requiem francoskega skladatelja Mauricea Duruflé, začet leta 1941 in dokončan leta 1947, je plod druge svetovne vojne, ki oznanja mir, notranjo moč in zaupanje v Boga.

Durufléjev Requiem, ki velja za eno najpomembnejših zborovskih del sodobnega časa, temelji na vzorih gregorijanskega korala in zgodnje polifonije. Ta posnetek predstavlja oba vidika: moderen, svetel zvok mladega profesionalnega zbora in mistične predele na pragu med tem in drugim svetom. Ploščo dopolnjujejo še štirje nadaljnji vrhunski dosežki repertoarja zborovske glasbe a cappella, pokorniški moteti Francisa Poulenca.

Posnetek zbora Choir of Trinity College Cambridge pod vodstvom Stephena Laytona prenaša intenzivnost in pravzaprav moč, ki ju vsebuje Duruflejeva glasba miru in introspekcije. Posnet v cerkvi Saint Eustache v Parizu, mogočni baziliki poznogotsko-zgodnjerenesančnega sloga, zvok zbora vstaja iz globin prostora z mehkim, nežnim, zlatim sijajem. „Dies Irae“ pa Layton sprosti kot raketni napad, ki pusti pas uničenja in opustošenja: orgle naraščajo, akordi valovijo in prostor se pošteno trese.

Poulencovi moteti so bili posneti v kapeli Trinity College. Zvok zbora je tu veliko neposrednejši, a vedno z rafinirano elegantnostjo ostro začrtanih in razmejenih glasov ter lahkotnostjo in energijo ansambla - značilnostmi angleške zborovske glasbe. Stephen Layton natanko ve, kako iz svojih mladih pevcev izvabiti najboljše. Zbor; glasba: oboje sije s tega posnetka.“