Various: Conquering the Antarctic

Če želite trenutni britanski mraz postaviti v perspektivo, ne bi mogli narediti nič boljšega, kot da obiščete ta gostujoči koncert: celoten spored o kapitanu Scottu, ob branju iz njegovega dnevnika in fotografijah njegove nesrečne poti čez Antarktiko pred stoletjem. Kakšna je bila temperatura zunaj dvorane v Birminghamu v petek? Minus ena? Kot je naslov Seventy Degrees Below Zero Cecilie McDowall opomnil, je ubogi stari Scott s svojo ekipo umrl v mrazu, ki si ga ni mogoče predstavljati. Čeprav je težko za Amundsena, ki je prvi dosegel južni tečaj. Scott ima zdaj cel večer glasbe v svojo čast, medtem ko Norvežan (kolikor vem) ni navdihnil niti ene melodije.

McDowallova skladba, samospevni cikel za tenorja in komorni orkester, ki ga je naročil Scott Polar Research Institute, se je opazno izboljšala, ko je dosegla tretji in zadnji stavek: uglasbitev Scottovega elegičnega pisma »moji vdovi«. V glasbi bogate neoromantične izraznosti je odkrila tesnobo, bolečino in obup pod Scottovo togo zadržanostjo. Drugi stavki, ki uglasbujejo kompleksne, metaforične pesmi Seána Streeta o vidikih Scottove odprave, so bili manj uspešni. McDowallova ima nagnjenje k Brittnovim melizmam, a še nima Brittnovega nenavadnega daru za iskanje presunljive glasbene metafore, ki odklene literarno. Kljub temu je pesmi izvrstno podal Robert Murray. Poklican, naj izvede nevaren vzpon za noveno ob besedah »God bless you my own darling«, je bil srce parajoče ganljiv.

Okoli McDowallove je seveda bil Vaughan Williams. Najprej je prišlo pet odlomkov iz njegove filmske glasbe za Scott of the Antarctic, prepletenih z še več dnevniškimi zapisi, ganljivo prebranimi z Hughom Bonnevillom. Nato smo slišali delo, ki je zraslo iz filma: njegovo Sinfonia Antartica. Strastno odigrana, City of London Sinfonia pod vodstvom Stephena Laytona, je zvenela kot podcenjena mojstrovina, polna ostrih bitonalnih trkov in razburkanih podtokov, ki prikličejo brezupne boje z neizprosno Naravo. Taka glasba izčara lastne vizije, zato so se projicirane fotografije odprave iz leta 1912 zdele odvečne, kjer niso bile zgrešene. Mrazljivi vstop orgel na primer zagotovo označuje kakšen strašen ledenik na obzorju. Tu je bil združen s srčkano sliko ponijev.

Ocenil Richard Morrison
The Times

Poglej podrobnosti koncerta