Various: Conquering the Antarctic

Spomin City of London Sinfonia na stoletnico nesrečne Antarktične odprave Roberta Scotta – dosegli so južni tečaj, a so na vrnitvi umrli – je imel poseben odmev v Cardiffu. Scottova ladja Terra Nova je odplula iz valižanskega pristanišča s premogom kot rezervnim gorivom, ob vrnitvi pa jo je tam pričakala Scottova vdova Kathleen s sinom Peterom.

Scottove dnevnike in pisma, najdene ob njegovem truplu in neverjetno ganljive, je med prvim delom večera na glas bral Hugh Bonneville. Odlomki iz Vaughan Williamsove partiture za film Scott of the Antarctic iz leta 1948 so ustvarili okvir. Bonnevillova interpretacija je bila brezhibna, in čeprav je ojačitev zvoka zmanjšala intimnost, nas je zavedanje, da je norveška odprava Roalda Amundsena prišla na tečaj pred njimi, vse izčrpalo.

Sledilo je novo delo Cecilie McDowall, Seventy Degrees Below Zero. V sodelovanju s pesnikom Seánom Streetom McDowall uglasbi Scottovo poslovilno pismo Kathleen, z godalnim pisanjem, ki ponuja sodoben ekvivalent Vaughan Williamsa. Prežeto je bilo tudi z Brittnovo barvitostjo, po zaslugi tenorja Roberta Murrayja in rogovskih linij. V zadnji uglasbitvi, To My Widow, sta strast in bolečina zadeli v tarčo.

Fotografije Herberta Pontinga z odprave so nato tvorile ozadje za Sinfonio Antarctica Vaughan Williamsa. Če bi bile bolj zmerno uporabljene, bi osupljive podobe lahko dodale svojo edinstveno atmosfero že na začetku; ob simfoniji pa je bilo to prevelika mera. Pod vodstvom Stephena Laytona bi močna igra CLS, ki prikliče končno opustošenost glasbe, povedala vse.

The Guardian

See concert details