Cheltenham Festival 2013: Finale

Pisanje spremljevalnih skladb k nekaterim ključnim delom Benjamina Brittna je bil izziv za mnoge skladatelje v tem stoletnem jubilejnem letu. Michael Zev Gordon ni bil izjema: zastrašujočo naravo naloge, ki jo je imel pred sabo, je poudarila odlična izvedba Brittnove Serenade za tenor, rog in godala, v kateri sta nastopila tenorist Toby Spence in neprekosljivi rogovski soli Richarda Watkinsa, v prvi polovici tega zadnjega večera festivala v Cheltenhamu.

A nujni uvod Gordonove skladbe The Gleam of Hidden Skies je nakazoval skoraj mrzličen navdih, ki se je takoj sprožil. Gordonovo zaporedje petih pesmi Byrona, Larkina, Blaka, Rosenberga in Cummingsa, ki svoj naslov povzema po Rosenbergovi pesmi Have We Sailed…, je bilo skrbno izbrano: opazni so bili odmevi Brittnovih uglasbitev, vendar je izbruh visoke drame, ki ga je Gordonu v samem srcu cikla ponudila Blakova A Poison Tree, imel svojo skrajno neizogibnost. Ker sta glas in rog pogosteje v kontrapunktu drug z drugim kot v Brittnovem izmenjujočem se vzorcu, so bile teksture pogosto gostejše, vendar je bila Gordonova uglasbitev besed vedno občutljiva in je objela tako Spenceovo lirično toplino kot Watkinsovo instinktivno izraznost. Celotna zaskrbljenost cikla z življenjskimi gibanji naprej in nazaj od teme do svetlobe je dosegla svoj končni vrhunec v Cummingsovi pesmi You Are Tired, kjer je podoba plavajoče, prosojne lune, ki se sreča z morjem, odsevana v sanjski zvočni kulisi.

V življenjepisih festivalskega programa je Gordon svojo glasbo opisal kot „vedno v iskanju spokojnosti“. Zdelo se je, da jo je tu našel. Ravnanje Stephena Laytona z godali City of London Sinfonia v teh delih in v Tallis Fantasia Vaughana Williamsa je bilo neomajno.

Ocenil Rian Evans
The Guardian

See concert review