Cambridge Cantat 800: Trinity College Choir

V dobrem glasu po 800 letih

Garry Humphreys je okusil festival cambriških zborov

KO UNIVERZA V CAMBRIDGEU praznuje 800. obletnico svoje ustanovitve, ni presenetljivo, da je v mestu, slavnem po svojih zborih, cel teden posvečen predstavitvi ne le sedanje spretnosti tamkajšnjih pevcev in glasbenikov, preteklih in sedanjih, temveč tudi skladateljev, ki so tam delovali, ter obeležitvi nekaterih skladateljskih obletnic leta 2009.

Seveda so breme festivala »Cambridge Cantat 800« nosili kolidžni zbori, ves teden pa so peli večernice, od King'sa do St John'sa - s sedmimi zbori skupaj v katedrali v Elyju v sredo, kar je v živo prenašal BBC Radio 3 - ob tem pa so bili orgelski recitali (med njimi Simon Preston na velikonočni ponedeljek) in štiri večere ob 22. uri »Late-Night Liturgy«, ki so jo peli različni zasedbi v cerkvi Round Church ter v kolidžnih kapelah Emmanuel, Selwyn in Sidney Sussex.

Bil je »recital slavnih pevcev«, kabaret z The Gentlemen of St John's, dirigentska mojstrska delavnica s Christopherjem Robinsonom (nekdanjim organistom in glasbenim vodjo v St John'su), ki je pripeljala do izvedbe Haydnove maše »Nelson«, pevska delavnica za otroke in odrasle ter zborovska delavnica z Johnom Rutterjem (nekdanjim iz Clare Collegea), na kateri so preučevali in peli Five Mystical Songs in druga dela Vaughana Williamsa (ki je študiral v Trinityju).

Na obsežnejših koncertih je prevladoval Haydn, začenši s »Haydn Celebration« v King'su (združena zbora King'sa in St John'sa) na veliko soboto. Ta je vključeval Grosse Orgelsolomesse, ki se je v bolj domači zasedbi znova pojavila pri nedeljski evharistiji z velikonočno nedeljo v King'su.

Eden najprijetnejših koncertov tedna je bil v Great St Mary's, ko sta zbor Gonville and Caius Collegea in Cambridge University Chamber Orchestra izvedla Haydnovo Simfonijo št. 80 in njegovo Maria Teresa Mass, ločeni z Mozartovimi Litaniae Lauretanae (K.109). Dirigiral je Charles Brett, nekdanji zborovski štipendist King'sa in eden najuglednejših angleških kontratenoristov obdobja po Dellerju, znan po zanesljivosti, glasbenosti in osvežujočem pomanjkanju razkazovanja.

Zato je bilo presenetljivo opazovati, s kakšno živahnostjo je vodil in navdihoval svoje izvajalce. Pri Haydnu je bila zares čutiti avstro-ogrsko prizemljenost, ki jo v mnogih preveč izpiljenih sodobnih interpretacijah tako pogosto pogrešamo. Mozartovo delo za vokalni kvartet, godalni trio in orgle je osupljiv dosežek za 15-letnika - tudi če se piše Mozart! Tudi petje in igranje sta bila dobra, čeprav bi si človek želel več godal za ravnovesje z lesenimi in trobilnimi pihali v tuttijih - in ali se je orkester sploh uglasil po orglah? A vendar izjemno prijeten koncert.

Obseg tega majhnega festivala nazorno kaže primerjava z opoldanskim zborovskim recitalom v Trinity Collegeu zadnji dan, na Belo nedeljo. Pod vodstvom glasbenega vodje Stephena Laytona je kapelski zbor pel glasbo Davida Briggsa (ki je tako kot Layton nekdanji orgelski štipendist King's Collegea), Tarika O'Regana (Fellow Commoner za ustvarjalne umetnosti v Trinityju), Gustava Holsta, Američana Mortena Lauridsena in Arnolda Baxa.

To je velik zbor s 35 pevci in temu ustrezno poje z velikim zvokom - dokaj preglasnim med zelo francosko Briggsovo Messe pour Notre-Dame iz leta 2002, ki so jo peli iz korniških klopi. Preostali del sporeda je bil izveden s stopnic pred oltarjem in je udobneje napolnil velik prostor z zvokom od vzhoda do zahoda. In kakšni zvoki! Neznosna lepota O'Reganove skladbe Care charminge sleepe - uglasbitve elizabetinskih besed za dvojni zbor in godala; Holstov tretji niz Choral Hymns from the Rig Veda za ženske glasove in harfo (igrala je Sally Pryce); mistični Lauridsenov Ubi Caritas et Amor - trije skladbi v francoščini, španščini in angleščini, prva in tretja s klavirsko spremljavo, druga brez spremljave. Glasba Mortena Lauridsena mi je bila nova, a bom poiskal njegove posnetke.

Koncert se je končal z Mater ora filium, zborovskim mojstrovinom tistega »nesramnega romantika« Arnolda Baxa, napeto izvedbo z izvrstnimi solističnimi vložki, zlasti sopranistk. Tu je bilo zborovsko petje redke odličnosti v izvedbi tistega, kar mora biti najboljši mešani zbor v Cambridgeu, pod vodstvom enega najboljših zborovskih dirigentov današnjega časa - človeka, ki zna elektrizirati izvajalce in poslušalce. Zelo poseben dogodek - tudi za Cambridge.

Garry Humphreys