Bruckner: Mass in E minor & Motets

Hyperion je v polnem zamahu. Njegov izvrstni novi CD z zborovsko glasbo Antona Brucknerja, z zborom Polyphony pod vodstvom Stephena Laytona, vsebuje tako mašo, drugo v e-molu, kot sedem skladateljevih motetov. Tu ni očitnega poskusa, da bi povedali, katera oblika glasbe je boljša, čeprav se zdi, da motete za zbor brez spremljave spet zmagajo.

Bruckner je mašo v e-molu napisal za zbor in pihalni orkester namesto za običajni orkester z godali, Britten Sinfonia pa se Polyphony pridruži v prepričljivi izvedbi. Vrhunec doseže v žarečem Agnus Dei, katerega gosta kromatika vodi glasbo k vzvišenemu sklepu.

Toda motet „Christus factus est“, ki sledi takoj za mašo in nadaljuje njena glasbena raziskovanja, ne pušča dvoma, kje je jedro tega CD-ja. Posnet v sijajni, a ne preveč odmevni akustiki britanske katedrale v Elyju, pevci sprostijo zvok osupljive bogastvosti in moči. Pa vendar so prav energični majhni premori, ki jih Layton vsiljuje med frazami, tisto, kar jih pogosto požene čez notranje prostore glasbe. To je jedrnato petje, ki vam pogosto vzame sapo. Od lebdeče „Ave Maria“, s katero se CD začne, do bolečo preprostostjo prežete „Pange lingua“, s katero se konča, vas odnese.