Britten: Sacred and Profane

Po poslušanju njihovega najnovejšega CD-ja z zborovskimi deli Brittna me nič ne bo odvrnilo od sklepa, da je Polyphony pod vodstvom Stephena Laytona najboljši komorni zbor v državi. Prisluhnite natančni artikulaciji v I mon waxe wood iz zbirke Sacred and Profane Op91. Visoki soprani so gibki, močni in mladi. Šestnajstinke izstrelijo precizno in jasno tudi v višinah. Carol (Maiden in the mor lay) iz iste zbirke je z neodložljivim šepetom in bičajočim What najlepša skladba na disku. Čudovita moška skladba Rustics and Fishermen iz Choral Dances iz opere Gloriana ima okus po soli v vetru. Resni delavci korakajo domov in žalost izgube dvigne glavo. Takšno podeželsko življenje je za vedno minilo. Disk je tudi motilno pretresljiv.
A brez Brittna bi bilo veliko poezije neprebrane in neslišane. Five Flower Songs Op47 ohranjajo odlične verze že zdavnaj umrlih Roberta Herricka, Georgea Crabba in Johna Clara. Zbirka AMDG uglasbi tiste pesmi mističnega pesnika Gerarda Manleyja Hopkinsa, ki so podpisane z zgornjimi začetnicami. Britten je zbirko umaknil, zato ni dobro znana. Rosa Mystica ovije valovito jig okoli ponavljajočega se tona A. God's grandeur razpreda naslov kot silovito mantro proti nečerkveni podobi („like shining from shook foil“). Polyphony zbirko izvede s serafsko, če ne rečem zelo profesionalno prepričljivostjo.

Velika noč je primeren čas za priporočilo posnetka Beethovnove velike, 70-minutne Missa Solemnis v izvedbi SWR Radio-Sinfonieorchester pod vodstvom glavnega dirigenta Sira Rogerja Norringtona z zboroma NDR Choir in SWR Vokalensemble. Izvedba je močno staromodna. Christe eleison se prebija proti Beethovnovemu nasprotovanju, Gloria pa ob prihodu žarečih trobent prebije v raj. Solisti z močnimi glasovi so junaški, zbor težak, ponekod celo preveč. Pravzaprav soprani zvenijo precej obilno. Meni dajte Polyphonyjeve sladke slavčke kadar koli.

Stephen Layton bo ob 14.30 na veliki petek v St John’s Smith Square dirigiral Polyphony v Bachovem St John Passion.

Rick Jones