Britten: Sacred and Profane

Izvedba Zvok

Polyphonyjev način petja, čist kot solza, ritmično čudovito živ, neoporečno uglašen in glasovno izoblikovan, uglajen, a vedno goreč, je upravičeno slaven in na tem disku pod vodstvom Stephena Laytona izjemno dobro služi Brittnovi zborovski glasbi a cappella. Raznolikost je tu ogromna, od vedno čarobne A Hymn to the Virgin, ki jo je Britten skomponiral leta 1930 pri šestnajstih letih, do zahtevnega cikla na srednjeveške pesmi, Sacred and Profane, prvič izvedenega leta 1975, malo več kot leto dni pred njegovo smrtjo. Vmes uglasbitve pesmi Gerarda Manleyja Hopkinsa AMDG, najdene šele v osemdesetih, a napisane kmalu po Brittnovem prihodu v Združene države avgusta 1939, kažejo jazzovskost in živahnost let pod Audnovim vplivom, medtem ko lepi Choral Dances iz Gloriane (1954) in Flower Songs, izziv, v katerem uživa marsikateri univerzitetni komorni zbor, dokazujejo instinktivno sorodnost z zborovskim idiomom, ki je ni presegel noben Brittnov sodobnik. Ljubim tudi Chorale after an Old French Carol na besedilo Audna, ki so ga prvič slišali v božični oddaji leta 1944. Težko ostati nepremaknjen ob tem ganljivem delu, glede na njegov čas in okoliščine, in ob tako vzvišeni interpretaciji, kot je ta.

Stephen Pettitt