Britten: A Ceremony of Carols & St Nicolas

Stephen Layton je to preobrazil iz povprečnega, meščanskega sezonskega slavja v veličasten glasbeni dogodek

Kuhano vino, nadevane pite, božični pokci - in pesmarice: veliko navdušenja na božičnem festivalu St John’s Smith Square, ko je množično občinstvo srečalo združene sile zbora Choir of Trinity College Cambridge, Holst Singers, dečkov iz zbora Temple Church Choir in City of London Sinfonia pri izvedbi Brittnovega St Nicolas.

To je bil spektakel Stephena Laytona. In prav to je večer iz glasbeno povprečnega, kvintesenčno srednjerazrednega angleškega sezonskega slavja spremenilo v veličasten glasbeni dogodek. Vse te zborovske in orkestrske sile so, čudežno, pod Laytonovim vplivom - in vse so zdaj intenzivno zbrane, vznemirljivo artikulirane in iskreče glasbeno pismene. Ko so korakale po zunanji ladji, Layton pa je dirigiral skoraj kot da bi vodil dudarsko godbo, so bili glasovi krepko podprti, iz samega jedra diafragme. In ves večer je bilo fraziranje gibko in vitko, izgovorjava in sporočanje besedila pa mišičasta in natančna.

In tudi občinstvo ni odneslo lenega dela. Obe himni (ki ju Britten vstavi v dramo skoraj tako kot Bach korale v svojih pasijonih) so med odmorom strogo vadili. All People that on Earth do Dwell je zagrmel iz velikega kontrapunktnega zbora zaklinjanja. In Bog se je gotovo premikal na skrivnosten in strahospoštovanje vzbujajoč način ob veličastnem finalu dela.

Tenorist Allan Clayton, zdaj primerno kuštrav in bradat po času s Castorjem in Poluksom v English National Opera, je bil močen in vnet kot sam sveti Nikolaj, svet v pol glasu, neustrašen v preganjanju. Benedict Davies, Frederick MacBruce, Luke McWatters in Daniel Traves pa so dvignili svoje mlade sopranske glasove v slavo Bogu in sredi ladje zadonela svoje aleluje.

Pred odmorom se je Choir of Trinity College Cambridge sam predstavil z krepko in zanesenjaško izvedbo Brittnovega A Ceremony of Carols. Ženski glasovi, svetlo zlitih in z močnim prožnim jedrom, so odbijali soglasnike skozi vrstice krepke latinščine, peli sladka sola, spremljala pa jih je izjemno nežna in iskriva igra na harfo Sally Pryce.

Ocenila Hilary Finch
The Times

Glej podrobnosti koncerta