Britten: A Ceremony of Carols & St Nicolas

Britten: A Ceremony of Carols & Saint Nicolas - avvenire.it

Dopolnjuje sedemdeset let in jih ne kaže A Ceremony of Carols Benjamina Brittna (1913–1976); skrivnost tega eliksirja večne mladosti je predvsem v duhu in življenjski energiji, s katero je skladatelj znal vliti univerzalen značaj glasbi, ki je kljub temu, da črpa iz večstoletnih tradicij, sposobna prebuditi občutke, projicirane onkraj vsake kategorije prostora in časa.

Izhodišče so namreč besedila ducata srednjeveških in renesančnih božičnih pesmi (carol), ki se vrtijo prav okoli tem adventa in rojstva Odrešenika, zelo ljubih angleškemu mojstru, ki je prav Jezuščku posvetil svojo prvo objavljeno zborovsko skladbo (A Boy was born).

Britten je Ceremony napisal leta 1942, sredi druge svetovne vojne, in partituri zaupal nujnost sporočila univerzalnega miru. Zbirka je namenjena zasedbi, ki obsega zgolj dečkovski zbor in harfo, uokvirjena pa je z uglasbitvijo pesmi Procession (na začetku) in Recession (na koncu), katerih melodije so izpeljane iz Hodie Christus natus est (gregorijanska antifona k Magnificatu drugih božičnih vesper); znotraj je veličastna glasbena slavnost, ki izmenjuje prave izbruhe veselja in vriskanja (kot v Wolcum Yole! ali v virtuozno kanonsko pisani This Little Babe) z mirnejšimi trenutki razmišljanja in introspekcije (There is no rose in That Yongë Child).

Na plošči, ki jo podpisujeta dirigent Stephen Layton in Trinity College Choir iz Cambridgea, je A Ceremony of Carols združena s Saint Nicolas, kantato za solista, zbor, dva klavirja, orgle, godalni orkester in tolkala, v kateri sodelujejo tenorist Allan Clayton, Holst Singers in Temple Church Choristers ob spremljavi instrumentalistov City of London Sinfonia (zgoščenka izdana pri Hyperion in distribuirana s strani Sound and Music); dve strani, katerima Brittnov ustvarjalni talent in spretnost izvajalcev zagotavljata še bolj veličasten in spektakularen učinek z oprtjem na najpreprostejša sredstva, v umetniški razsežnosti praktično popolne izrazne neposrednosti, ki pa je občasno ujeta v logike estetizirajoče popolnosti.