Briggs: Mass for Notre Dame

Naš lastni veliki improvizator novejšega časa, človek, ki bi mu David Hyde Pierce v svojem fantazijskem orgelskem svetu verjetno rad bil podoben, je 47-letni nekdanji orglavec katedral v Truru in Gloucestru, David Briggs. Od devetega leta ga je obsedala improvizacija velikega titularnega orglavca Notre-Dame Piera Cochereaua; številne njegove improvizacije je Briggs natančno transkribiral z LP-plošč in zasebnih trakov na kolute. Dandanes navdušuje občinstvo z lastnimi orgelskimi priredbami glasbenih levijatanov, kot je Mahlerjeva Peta simfonija. (Za Briggsove lastne posnetke obiščite www.priory.org.uk.) Priredba Elgarjeve Druge simfonije je obljubljena za prihodnje leto na festivalu Three Choirs v Worcestru.

Nad vsemi temi dosežki pa se dviga Messe pour Notre-Dame, ki jo je Briggs napisal za župnijsko cerkev v Keynshamu leta 2002 in jo je pred kratkim posnel zbor Trinity College v Cambridgeu pod vodstvom Stephena Laytona (Hyperion CDA 67808). Vsak posnetek tega neprimerljivega zbora in dirigenta je dogodek, Briggsova maša pa je to dvojno. Morda se zdi pretirano ambiciozno reči, da je tu glasba, ki jo je mogoče postaviti ob bok dragocenim zborovskim mojstrovinam Fauréja, Durufléja in Briggsovega lastnega učitelja Jeana Langlaisa, a verjemite, skušnjava je vsekakor huda!

Messe pour Notre-Dame se nanaša na prvine v tematskem gradivu, ki izvirajo iz Cochereaujevih improvizacij. Vendar pa v tem veličastnem delu ni mogoče ločiti, kje se Cochereau konča in kje se začne Briggs. Izvedba vključuje tudi štiri Briggsove lastne žive improvizacije, ki se končajo z žarečim, zemljo pretresajočim »Sortie«.

Richard Osborne