Briggs: Mass for Notre Dame

Vsi, ki ste se prepričali, da bo vsa nova glasba, ki nastaja dandanes, bodisi dolgočasen formulaičen minimalizem, atonalni hrup, elektronska manipulacija ali, kar je najhuje, mlačni poskusi križanja žanrov za privabljanje drugačnega občinstva, lahko globoko zadihate z olajšanjem. David Briggs (r. 1962) je priskočil na pomoč s to osupljivo Mašo za Notre-Dame, nastalo leta 2002.

David Briggs je eden današnjih najboljših orglavcev in eden vodilnih orgelskih improvizatorjev v liniji velikanov, kot so Dupré, Cochereau, Guillou, Latry ... njegovo skladateljsko pisanje pa je izrazito staromodno in veličastnih razsežnosti, nekoliko kot pri Langlaisu in Durufléju, po mojem mnenju pa še boljše. Zlasti različne orgelske improvizacije, ki znotraj okvira maše delujejo kot instrumentalni medigre, so preprosto čudovite. Prikličejo v spomin zlate čase mogočnih piščalnih orgel. Eden lepih primerov je Toccata na Te Deum Laudamus, v kateri obe roki z demonsko hitrostjo delata na oddaljeni temi, medtem ko mogočni pedal počasi in glasno oznanja pravo melodijo Te Deuma, vse skupaj pa vrhuni v enem tistih veličastnih akordov s polno močjo, plein jeux, z vsemi odprtimi registri, ki ga podpira 32-čeveljski pedalni register Bombarde, zaradi katerega se vam naježijo vse dlake na tilniku. Zborovsko pisanje je prav tako osupljivo po bogatih harmonskih barvah, drznih intervalih, dolgih tekočih linijah in »veličastnosti«, ki napolni katedralo. To je drzna glasba v najboljšem pomenu besede, ki hvalabogu tudi zavrača misel, da mora biti vsa današnja glasba homogena in diskretna, da bi bila učinkovita.

Osupljivi posnetek založbe Hyperion je nastal v katedrali v Gloucestru in zveni, kot da so bili mikrofoni postavljeni tako, da v celoti ujamejo akustiko stavbe in njen dolg odmev ter tako omogočijo, da se masivni orgelski akordi valijo vzdolž stropa. Trideset glasov šteči zbor Trinity College bi po drugi strani imel korist od bližje postavitve mikrofonov za močnejši učinek, a predvidevam, da bi se s tem izgubil občutek velikega odprtega prostora.

Če torej želite občutiti, kako katedrala današnje glasbe zadrhti do temeljev, si priskrbite to osupljivo mašo. Glasbeno delo, napisano za monumentalno stavbo v monumentalnem merilu, brez sledu minimalizma, kamor koli seže pogled.

Jean-Yves Duperron