BBC Proms: Polyphony

Alabaster, upodobljen v zvoku

Zbor Stephena Laytona, Polyphony, je do popolnosti obvladal svojo nedoumljivo umetnost, kar se je obilno pokazalo na opoldanskem Promsu v Cadogan Hall.

Zlitost je skrivnost velikega zborovskega petja. Fini komorni zbor Stephena Laytona, Polyphony, je do popolnosti obvladal to nedoumljivo umetnost, kar se je obilno pokazalo na opoldanskem Promsu v Cadogan Hall, v izboru uglasbitev Shakespeara, Blakea in Audna.

Z malo ali nič vibrata skupina izčara gladek, brezmadežen timber, podoben alabastru, upodobljenemu v zvoku. Pevci so ročno izbrani, da ustvarijo slušno piramido, s svetlimi, visokimi glasovi, ki jih bogatijo, kolikor je bilo mogoče presoditi, trije moški alti, in počivajo na trdni skalni podlagi basov. Tako skrbna struktura timbra ne stiska, temveč omogoča redko jasnost in resonanco.

To je bilo učinkovito v uglasbitvah Vaughana Williamsa, zlasti v The cloud capp'd towers in Come away, death. Tri različice Full fathom five so bile očarljiv osrednji del, med njimi ena Jaaka Mäntyjärvija (r. 1963), katere nizko »dingdong-bell« zvoni, kot bi prihajalo iz potopljene katedrale. Za dodatek nam je Polyphony zapel Sleep Erica Whitacra (r. 1970), ameriškega skladatelja, ki je malo znan zunaj zborovskih krogov, a ga imajo radi tisti, ki pojejo.