Bach: St John Passion

St John Passion v Alte Oper v Frankfurtu – britanski pasijon

Frankfurt – Barokalnega Saksonca Georga Friedricha Händla, ki je dolga obdobja delal v Angliji, so si že zdavnaj nacionalno prisvojili. In tudi glede raziskovanja zgodovinske izvajalske prakse so se Britanci uveljavili kot prvaki.

To ne potrjujeta le Sir Eliot Gardiner in njegov Monteverdi Choir. Londonski zbor Polyphony, vselej eksperimentalni Orchestra of the Age of Enlightenment, odlični solisti, kot je oratorijski tenorist Ian Bostridge, in dirigent Stephen Layton so v Alte Oper napeto oblikovali dramatični St John Passion J. S. Bacha: zgodovinska izvajalska praksa v najboljši obliki – seveda.

V tem pasijonu je Jezus postavljen pred sodišče. Veliko neposrednega govora in napetih sporov med tistimi, ki so odgovorni za obsodbo in usmrtitev Božjega Sina, naslika živo podobo njegovih zadnjih ur, ki jih pripoveduje sočutna pobožna duša. Že v uvodnem zboru je odrešenik poveličan. Po bolečem melodičnem uvodu na zgodovinskih inštrumentih, ob žametno srebrnem zvoku orkestra londonski Polyphony poje z oprsno prepričljivostjo in napetim ritmičnim zagonom.

Vznemirljivi so tisti kratki prizori, v katerih velika duhovnika hujskata množice in ki dosežejo vrhunec v srhljivo rezkem „Kreuzige, kreuzige“. Umetniške podvige samih po sebi ustvarja dirigent Layton v sočutnih koralih – tu ne gre za občestveno petje, temveč za interpretacije, ki so blizu besedi. Seveda je Ian Bostridge spet odličen evangelist, ki poroča in deklamira na zelo vznemirljiv način ter uvaja lep, čist tenorski zvok, ki se skoraj neopazno izmenjuje med prsnim in glavnim glasom.

Jezus brez glasovne avreole: basbaritonist Neal Davies se zanaša na naravne glasovne danosti. V Bachovi biserni ariji „Zerfließe mein Herze“ sopranistka Julia Doyle priča o srce parajočem sočutju z glasom, čistim kot zvon. Podobno Stuart Jackson z ganljivim „Ach mein Sinn“ z zelo vitkim tenorskim glasom. Prepričljiv kot razmišljujoči rimski upravitelj Pilat: izrazni baritonist Roderick Williams. „Es ist vollbracht!“ Kot glas bolečine in upanja se kontratenorist Iestyn Davies zanaša na duševen značaj svojega zvoka. Tudi sklepni koral podčrta gotovost vere: z „Ich will dich preisen ewiglich“ se konča spektakularni Bachov pasijon, ki so ga izvedli „zgodovinsko“ podkovani Britanci.

©Alexander Gebhard (English Translation)

Original German text by Klaus Ackermann