Bach: Christmas Oratorio

Plošča tedna

*

Zame ni nič veličastnejšega in nič bolje ne prenese čiste božične radosti kot uvodni zbor Bachovega Božičnega oratorija. Še posebej lepo zveni na novi izdaji založbe Hyperion pod taktirko izjemno nadarjenega Stephena Laytona, kjer bobni in trobila Orchestra of the Age of Enlightenment zabijajo eno največjih Bachovih slavnostnih melodij. Nato vstopijo lahki, svetli toni Zbora Trinity Collegea v Cambridgeu in nas vse pozivajo: »Rejoice, exult… Praise what the Most High this day has done.« Nemogoče se je upreti. Brez dvoma eden od glasbenih trenutkov, ob katerih po hrbtu spreleti srh. In še bolj izjemno je, če pomislimo, da je ta veliki navdih pritekel izpod peresa skladatelja, ki ni bil veren, temveč le poklicni glasbenik, ki je opravljal svoje delo. Poleg tega je ustvaril ogromno količino podobno navdahnjenega gradiva, ne da bi za časa življenja prejel veliko priznanja. Da, imel je pomembna delovna mesta, nenazadnje kot kantor v cerkvi Thomaskirche v Leipzigu, kjer še vedno lahko sedite, kot sem sam, in gledate Bachov grob na sredi glavne ladje. Tu je leta 1734 nastal Božični oratorij – pol ducata motetov za vsakega od pomembnih božičnih dni. Je pa njegova glasba zanetila Evropo, kot je na primer glasba njegovega skoraj sodobnika Händla? Absolutno ne. Imel je zgolj regionalni sloves, spoznanje, da je bil morda največji vseh skladateljev, pa je ležalo še več desetletij v prihodnosti...

David Mellor